Uvod več, v drugih manj. Voda je pomembna za vse. Pri človeku skoraj polovico krvi sestavlja voda. Tudi pri večini živali je voda glavna sestavina krvi . Voda je odlično topilo. V njej se raztapljajo topljenci (sladkorji, plini, rudninske snovi, soli). Številne snovi, ki jih organizem potrebuje, zaužijemo ravno raztopljene v vodi. Voda predstavlja življenjski prostor mnogim živim bitjem (v potokih, rekah, jezerih, morjih...) in omogoča številne procese v organizmih. Človek dobi vodo s hrano in pijačo, izloča pa jo z znojenjem, dihanjem in sečem (urin). Ko gremo na stranišče ali ko nam zdravnik pregleda seč, rečemo, da gremo na vodo ali bomo dali vodo. Seč je sestavljen pretežno iz vode, le majhen delež predstavljajo snovi, ki jih telo izloči kot nepotrebne ali škodljive za organizem. Tudi z znojem izločamo telesu nepotrebne in škodljive snovi, ki so raztopljene v vodi. Znoj je slan, ker je v njem raztopljenih več soli. Znojenje pa je tudi način vzdrževanja ustrezne telesne temperature, saj z znojenjem številna živa bitja hladijo svoja telesa. Sadje in zelenjava vsebujejo tudi toliko vode, da iz nekaterih lahko iztisnemo sok. Na grafu je prikazano, koliko odstotkov vode ima v sebi posamezno živilo in les.]]> Živali in rastline potrebujejo vodo za življenje vode zelo malo, rastlin ni ali pa so prilagojene takim razmeram. Nekatere rastline se suhemu okolju prilagodijo tako, da, ko dobijo vodo, vzkalijo, hitro zacvetijo in odcvetijo in seme nato čaka na naslednji dež, da se ciklus ponovi. Kjer pa je vode dovolj, je bujno rastje. V prehrani uporabljamo semenje (zrnje) rastlin. Fižola, leče, soje, ajde v juhah ali kašah ali bučna semena za grizljanje namensko sušimo in shranjujemo tako, da ne pridejo v stik z vodo. Če jih zmočimo in če je dovolj toplo, pričnejo kaliti. To je dokaz, da semena potrebujejo za rast vodo, da lahko vzklijejo. Leča, soja, fižol, ajda so primeri semen, iz katerih si s pomočjo kalilnika v dveh, treh dneh vzgojimo mlade kalčke za priboljšek k solati ali sendviču. Nekatera semena kalijo dlje.]]> Potovanje vode po rastlini Rastline si vodo črpajo iz tal s koreninami. V tej vodi so raztopljene mineralne ali anorganske snovi. Če rastlina ne dobi dovolj vode, se posuši in odmre. Da bi to preprečile, imajo rastline glede na rastišče primerno oblikovan koreninski sistem. Tiste, ki rastejo v puščavah oziroma predelih, kjer je voda globoko v tleh, imajo glavno korenino daljšo. Kjer je talna voda blizu površja, pa imajo rastline korenine razrasle že takoj pod površjem. Voda z raztopljenimi anorganskimi snovmi potuje po žilah (vodovodnih ceveh) od korenin v steblo (deblo), do listov in do cvetov. Na svoji poti voda tudi izhlapeva. Izhlapi tista voda, ki je rastlina ne porabi. Oglej si še en dokaz, da voda potuje od spodaj navzgor, do cvetnih listov. V našem primeru vodo črpajo kar cevke – vodovodne žile v peclju. Voda izhlapeva iz vseh delov rastline. Največ vode izhlapi skozi listne reže na listih. Povrhnjica lista izloča voskasto snov, kutikulo, ki preprečuje prekomerno izhlapevanje vode. Zato imajo rastline, ki rastejo v sušnih predelih debelejše, usnjate, povoščene, dlakave liste. V času največje vročine rastline listne reže večinoma zaprejo, da izhlapi čim manj vode. Tudi iz listov iglavcev (iglice) voda počasneje izhlapeva. Poleg tega so iglice še močno povoščene (imajo debelejšo kutikulo), zato lahko ostajajo pozimi iglavci zeleni in ne odvržejo iglic. Nekatere rastline imajo liste preobražene v trne, da oddajajo še manj vode (kaktusi). V vlažnih predelih, kjer je dovolj vode, imajo rastline nežne, velike liste (palme), da iz njih lahko izhlapi več vode. Večji kot je list, večja je površina in več vode izhlapi. Z izhlapevanjem vode se rastline ohlajajo. Če rastline v toplih gredah ne morejo več oddati vode, ker je ozračje nasičeno z vlago, odmrejo.]]> Vodo potrebujejo tudi živali Človek in voda človeškega telesa sestavlja voda (odvisno od starosti) . Potrebujemo jo za delovanje organizma, zato naj bi na dan s hrano in pijačo zaužili najmanj dva litra in pol tekočine. Kako hrana potuje po telesu in zakaj jo moramo uživali, ste izvedeli v prejšnjem poglavju. Podobno je z vodo. Voda, ki smo jo zaužili s hrano in pijačo po prebavni cevi (usta, požiralnik, želodec, tanko črevo) potuje do debelega črevesa, kjer se vsrka v kri. Kri po žilah teče do vseh delov telesa, tudi v ledvica. V ledvicah se kri prečisti (filtrira): večji del vode se ponovno vsrka nazaj v kri, manjši del vode z raztopljenimi strupenimi ter odvečnimi snovi, pa se zbere v mehurju, nakar jo telo izloči kot seč (urin). Vodo izločamo tudi skozi izvodila, odprtinice v koži, skozi znojnice. Znojnice so po vsem telesu, največ pa jih je na podplatih, dlaneh, čelu in nosu, zato se tam tudi najbolj znojimo. Pri znojenju se telo hladi, saj se porablja energija. Z znojenjem torej uravnavamo telesno temperaturo. Kot ste izvedeli že prej, z znojem izločamo tudi odpadne snovi, zato je znoj po svoji sestavi zelo podoben seču. Voda izhaja iz našega telesa tudi preko dihalnih poti v obliki vodne pare, ker je dihanje proces, ki stalno traja. Spoznali smo, da voda nenehno kroži med živimi bitji in okoljem.]]>