﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO">
<!-- SPREMENI BARVO FONTA ZA LINKE!!-->
<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->


<!-- .............................................::::: 02_3_1 :::::............................................. -->
	<stopnja id="1" podnaslov = "Z dihanjem živali in rastline spreminjajo sestavo zraka">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/03_3_2_a1.png|Rastline s fotosintezo proizvajajo kisik|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Uvod</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Vsa živa bitja dihajo. 
Kaj pa rastline? Zdaj že veste, da so tudi rastline živa bitja, da v njih poteka fotosinteza, pa vendar ali tudi dihajo? 
<b>Tudi rastline dihajo</b>. Vendar morate vedeti, da poznamo dve vrsti dihanja: dihanje s pljuči pri človeku in živalih (kar boste spoznali kasneje) in dihanje, ki poteka v celicah. In rastline dihajo samo s celicami. Temu rečemo celično dihanje.
Rastline tako kot ostala živa bitja potrebujejo za to delo  kisik. Vi pa že veste, da rastline kisik s fotosintezo proizvajajo in da ga druga živa bitja uporabljamo za dihanje. 
Torej si rastline v procesu fotosinteze same sebi proizvajajo tudi kisik. Za celično dihanje pa ga porabijo veliko manj, kot ga nastane pri fotosintezi. 
Pri dihanju rastlin nastajata ogljikov dioksid in voda.
Fotosinteza poteka le ob sončni svetlobi. Rastlina diha ves dan, vseh 24 ur. 
To ravnovesje med fotosintezo in dihanjem živih bitij na Zemlji, omogoča obstoj večine organizmov. Zato pazimo, da ne bo naš planet le modri planet, ampak tudi zeleni planet.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	<stopnja id="2" podnaslov = "Pri dihanju živo bitje sprejema kisik in izloča ogljikov dioksid in vodo">		
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|[- ni slike -]|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Dihanje živih bitij</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Poglejmo si dihanje živih bitij.
V zraku, ki ga vdihnemo, je za nas najpomembnejši kisik. Vdihnemo ga skozi usta ali nos. (Boljše je dihanje skozi nos, ker dlačice v nosu zadržijo prašne delce iz zraka.)
Zrak vdihnemo v pljuča. Tam prehaja skozi stene pljučnih mešičkov v krvne kapilare in s krvjo do vsake celice, kjer že čakajo raztopljene snovi iz prebavil (hrana). Ob stiku hrane in kisika se sproži kemijska reakcija in sprosti se energija, ki jo telo rabi za delo in razvoj.  Ker proces poteka v celici, mu rečemo <b>celično dihanje</b>. Pri reakciji nastaneta še ogljikov dioksid in voda, ki potujeta s krvjo nazaj v pljuča in z izdihom iz našega telesa.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/nopic.jpg|[- ni slike -]|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Dihanje s tebušno prepono</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Na modelu pljuč je prikazano, kako približno poteka dihanje s pljuči. Spodaj delu plastenke je v balonu zavezan zamašek. Ta del predstavlja trebušno prepono. Ko spodnji del potegnemo navzdol, (prepona se skrči) se balon v plastenki razširi, ker vanj vdre zrak (vdih – prsna votlina se poveča, v pljuča vdre zrak). Ko spodnji del popustimo, se prostornina notranjega balona (prsna votlina) zmanjša. Zrak se iztisne iz pljuč.
In kdo to počne? Mi. Večji del to počnemo, ne da bi se zavedali. 
Kako se dokaže ogljikov dioksid v izdihanem zraku? 
Na to vprašanje že znate odgovoriti, kjub temu pa lahko odgovor preverite na posnetku. 
Se apnica spremeni, če vanjo pihamo s tlačilko? Oglejte si posnetek. 
Imeli ste prav, apnica se ne spremeni.
Vodo, ki jo izdihamo v obliki vodne pare, lahko dokažemo na enostaven način. Dahnemo na steklo. Orošeno steklo je izdihana vodna para iz pljuč.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="c" vAs="video/02_2_41.flv||||" poz="1">
		<naslov>Gorenje je podobno dihanju</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Plamen je za svoje gorenje porabil ves kisik, ki je bil v kozarcu.
Tudi pri gorenju nastaja voda, ki je zaradi visoke temperature v obliki pare. Ob stiku s hladno steno posode se para ponovno utekočini. 
Oglej si še poskus, kjer bomo dokazali, da pri gorenju nastane ogljikov dioksid. Snovi, ki se ustvarijo pri gorenju, bomo ujeli v lij in usmerili naprej po cevki do apnice v čaši.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="d" vAs="pics/nopic.jpg|[- ni slike -]|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Primerjajmo dihanje in gorenje</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Za življenje živa bitja potrebujejo kisik. Človek in kopenske živali ga dobimo iz zraka, vodne živali pa v vodi. Kisik se v naših celicah veže s snovmi iz hrane, ki smo jo zaužili. Ob tem nastane ogljikov dioksid in vodna para, ki ju izdihnemo. V telesu se ob tem procesu ustvari energija, ki jo potrebujemo za vsakdanje delo, razvoj in ogrevanje našega telesa. 
Za gorenje je potrebno gorivo (les, papir, nafta, zemeljski plin, bencin, plinsko olje…) in kisik. Potrebna je še dovolj visoka temperatura, da snov zagori (iskra, ki jo ustvarimo z vžigalico). Zaradi kisika v zraku gorivo gori. Ob tem nastajajo ogljikov dioksid, vodna para , saje in energija, ki jo zaznamo kot svetlobo in toploto.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>