Uvod Vrste živil Voda - Človek dnevno potrebuje najmanj dva litra in pol tekočine. Tekočina je lahko sama voda, v obliki čaja, juhe…. Beljakovine potrebujemo za rast, razvoj ter obnavljanje telesa, zato so za otroke zelo pomembne. Ogljikovi hidrati nam dajejo energijo. Maščobe so potrebne za pravilno delovanje telesa, vendar jih moramo zaužiti v majhnih količinah. Pomembna je tudi kakovost maščob. Maščobe so zaloga energije. Prehranske vlaknine ugodno delujejo na hitrost in potek prebave. Vitamine potrebujemo zato, da smo bolj odporni proti raznim boleznim. Dobimo jih predvsem iz rastlin. Minerali se skrivajo v prsti iz katere rastejo rastline. Z uživanjem zelenjave in sadja jih dobimo dovolj. Minerali so pomembni za krepitev kosti, sodelujejo pri nastajanju krvi in krčenju mišic in nas ščitijo pred raznimi obolenji.]]> Prehranska piramida Paziti moramo na uravnoteženo prehrano.
  • Če telo ne dobi dovolj C vitamina, se mu zmanjša odpornost in hitreje zbolimo.
  • Preveč zaužitih in nekakovostnih maščob ogroža srce

    • Nekateri ljudje so vegetarijanci. To pomeni, da se prehranjujejo le z rastlinsko hrano. Nekateri jedo tudi jajca in mleko. Vegani pa so skupina vegetarijancev, ki ne jedo niti jajc in mleka in le občasno med. Beljakovine, ki bi jih dobili z mesom, nadomeščajo s stročnicami (fižol, grah, leča, soja), semeni in oreški. Koliko hrane in katerih snovi bomo zaužili več, je odvisno od starosti, velikosti in koliko energije porabimo (torej, koliko se gibljemo). Otroci in odrasli naj bi imeli dnevno tri glavne obroke in dve malici. Ker vsako živilo vsebuje določene snovi, pomembne za delovanje telesa, je pomembno, kako to živilo pripravimo. Zelenjavo je zdravo jesti presno – surovo. Če pa jo kuhamo, jo kuhamo na sopari oziroma v malo vode. Meso na hitro opečemo, da zadrži v sebi nam pomembne snovi, nato ga lahko kuhamo še nekaj časa. Tudi sadje je najbolje uživati surovo ali na hitro vkuhano.]]>     Podhranjenost in prehranjenost PODHRANJENOST :
    Vzroki:
  • vojne
  • neugodne podnebne razmere za pridelavo hrane
  • suše, poplave
  • shujševalne diete

    • Posledice:
  • nepravilen razvoj
  • neodpornost
  • smrt

    • PREHRANJENOST :
    Vzroki:
  • preveč zaužitih maščob in sladkorja
  • premalo gibanja
  • bolezni
  • pitje alkoholnih pijač
  • enolična prehrana
  • premalo zaužitih vlaknin

    • Posledice:
  • bolezni
  • oteženo gibanje
  • smrt

    • Hrane v svetu je dovolj, le neenakomerno je porazdeljena. Pomisli, koliko doma preveč pojemo, koliko hrane zavržemo, kako si morda v drugi ulici, na drugi celini nekdo želi le kosa kruha.
     ]]>     Hrana se pokvari datum proizvodnje oziroma pakiranja. Za podaljšanje trajnosti predelanih živil ter da ohranijo lepo barvo, vonj in še slajši okus dodajo razne dodatke, ki so na embalaži označeni z E. S prekomernim uživanjem takih živil, se nam ti dodatki kopičijo v organizmu, kar pa ni dobro za naše zdravje. So še snovi, ki so škodljive. Označene so z znakom: Xn. Kje si ga že videl? To pomeni, da nikakor niso za uživanje.]]>     Rastline si hrano naredijo same, živali jo dobijo iz okolja fotosinteza. Za podaljšanje trajnosti predelanih živil in z namenom, da ohranijo barvo, vonj in okus, dodajo živilom razne dodatke, ki so na embalaži označeni s črko E. S prekomernim uživanjem takih živil, se nam ti dodatki kopičijo v organizmu, kar pa ni dobro za naše zdravje, lahko je celo zelo škodljivo (bruhanje, glavoboli, pojav najrazličnejših alergij, rakotvornost,…) Ker si rastline same pridelajo hrano za rast in razvoj, jih imenujemo proizvajalci. Človek in živali porabljajo hrano, ki so jo izdelale rastline. Zato jih imenujemo porabniki.
  • Če se porabniki prehranjujejo le z rastlinsko hrano, jim rečemo rastlinojedci.
  • Živali, ki se prehranjujejo z živalsko hrano, so mesojedci.
  • Ljudje in nekatere živali, ki se hranijo z rastlinami in živalmi, so vsejedci.
    • ]]>     Živali se že po videzu ločijo po tem ali so rastlinojedci ali ne plenilci, ker si morajo hrano uloviti, jo ubiti in šele nato zaužiti. Zato imajo dobro razvit vonj, vid in sluh. Odvisno od tega, kakšen plen lovijo, imajo zgrajeno zobovje ali kljun. Najboljši lovci imajo ostre kremplje, močne čeljusti z dolgimi in koničastimi podočniki ali močan, ukrivljen kljun. Med plenilce uvrščamo tudi pajke, kače, krokodile, sove, ježe, netopirje... Kar ulovijo in pojedo, je njihov plen.
  • Zveri so mesojedi sesalci. Zveri uvrščamo med plenilce, ker imajo dolge, ostre in močne podočnike in kočnike, namenjeno držanju in trganju plena.
  • Ujede so ptice, ki pri lovu najprej uporabijo ostre kremplje s katerimi plen ulovijo, nato ga z močnim in ukrivljenim kljunom raztrgajo. Pri lovu jim pomagajo močna krila, ki jim omogočajo jadranje, lebdenje in okretnost v zraku.
    • Mrhovinarji so mesojedci, ki se hranijo s poginulimi živalmi. Živali ne ulovijo sami. Zajedavci živijo na svojem gostitelju. Lahko so zunanji ali notranji, odvisno, kje na telesu gostitelja so se zajedli. Zajedavci niso nevarni samo živalim, ampak tudi ljudem. Zunanji zajedavci so bolha, klop, uš in pijavka. Ti se hranijo z gostiteljevo krvjo. Notranja zajedavca sta trakulja in gliste, ki gostiteljem odvzemata hranilne snovi. S trakuljo se lahko okužimo s premalo kuhanim oziroma pečenim mesom in če smo v stiku z živaljo, ki prenaša jajčeca trakulje. Jajčeca trakulje lahko zaužijemo, če si ne umijemo rok. Lusnec je rastlinski zajedavec, ki si sam ne pridela hrane, ker ima majhne brezbarvne liste (brez klorofila). Zajeda se v drevesne korenine. Rastlinojedci imajo prav tako značilno zobovje. To so močni sekalci za trganje trave ter široki in ploščati kočniki za njeno mletje. Tako zobovje imajo krave, konji, drobnica, srne, jelenjad…. Posebej poudarjene sekalce imajo glodalci.]]>     Spreminjanje hrane na poti skozi prebavila - presnova Usta
    Hrano v ustih z zobmi drobimo, zmeljemo, prežvečimo – jo mehansko obdelamo. Pri tem si pomagamo z jezikom. V ustih se hrana tudi premeša s slino. Slina hrano omoči, zmehča in jo nekaj tudi že razgradi. Začenja se kemijska prebava. Tako obdelana hrana lažje potuje po požiralniku do želodca. Želodec
    V želodcu hrano razgrajujejo želodčni sokovi To traja od 2 do 4 ure, včasih tudi več, odvisno od vrste zaužite hrane. Pomoč pri prebavi v želodcu opravijo tudi mišice želodca, ki se ritmično krčijo in tako premešajo hrano z želodčnimi sokovi. Nastane želodčna kaša. Predelana hrana potuje iz želodca v tanko črevo, kjer se ob raznih prebavnih sokovih dokončno razkroji v snov, ki preko sten črevesja prehajajo v kri. Vsrkane hranilne snovi pridejo s krvjo v vsako našo celico. Hrana, ki se še ni dokončno predelala, potujejo v debelo črevo. Na koncu debelega črevesja je še danka, kjer so le še zgoščeni ostanki – iztrebki, ki se izločijo skozi anus. Voda iz hrane prehaja v kri, ki potuje v ledvica. Tam se prečisti in odvečna voda se izloči kot seč.]]>