Preperevanje kamnin ZAKAJ PRIDE DO PREPEREVANJA?
Vzroki preperevanja na površju so temperaturne spremembe, veter in naseljevanje rastlin. Temperaturne spremembe
V razpokah med skalami voda zmrzuje, led zaradi večje prostornine pritiska na stene kamnine, da se le-ta odkruši.
V območjih, kjer obstajajo velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo, se kamnine podnevi segrejejo, ponoči pa tako močno ohladijo, da se kamnine zato krušijo. Veter
Veter brusi kamnine in delce, ki pri tem nastanejo, nosi naokoli. Naseljevanje rastlin
Mahovi, lišaji, glive in nekatere druge rastline lahko preživijo v zelo skromnih pogojih. Naselijo se na skale. Ko te enostavne rastline odmrejo, začne iz njihovih odmrlih delov in drobnih delcev kamnin v razpokah nastajati prst. Ko je v razpoki dovolj prsti, se vanjo naselijo rastline, ki s svojimi koreninami povzročajo preperevanje. V prsti razlikujemo tri različne sloje in šest značilnih horizontov. Horizonti so označeni z velikimi tiskanimi črkami in jih sestavljajo:

O – organski horizont, ki ga tvori sveža in delno razkrojena organska snov (humus),

A - humosni horizont, ki ga sestavljajo mineralni delci pomešani z organsko snovjo.

E – eluvialni horizont iz katerega voda izpira in odnaša glinaste in organske delece ter hranila za rastline,

B – iluvialni horizont, kjer se nabirajo snovi, ki jih je voda izprala iz horizontov A in E,

C – horizont preperine oziroma preperele matične kamnine,

R – matična kamninska podlaga.

V prostorih med delci prsti sta še zrak in voda. Tako daje zrak prsti zračnost, voda pa vlago. Voda skozi prst pronica, govorimo o propustnost in o nepropustnost, kjer se pronicanje ustavi (voda ostane na nepropustni plasti). Zračnost zagotavlja pesek, nepropustnost pa glina. Zaradi snovi, ki jih vsebuje, je prst različnih barv. Poznamo črno, rjavo, rdečo, oranžno ali rumeno prst.]]> Vrste prsti vrste prsti. Peščena prst
Ima več debelejših delcev kamnin, med njimi je veliko zraka. Voda zato pronica skoznjo, taka prst se hitro izsuši.
V njej uspevajo rastline, ki za svojo rast ne potrebujejo veliko vode. Peščeno prst prepoznamo tako, da vzamemo pest zemlje in jo zmešamo z nekoliko vode. Poizkusimo narediti svaljek. Če ga ne moremo narediti, je prst peščena. Glinena prst
V njej so zelo drobna zrnca gline, med njimi je malo zraka. Ta prst zato zelo dobro zadržuje vodo, vendar je manj rodovitna.
Glineno prst prepoznamo tako, da vzamemo pest zemlje in jo zmešamo z nekoliko vode. Poizkusimo narediti svaljek. Če lahko naredimo lep svaljek, je prst glinena. Gozdna prst
Je rjave barve. V njej je veliko humusa, med njegovimi delci pa veliko zraka. Humus dobro zadržuje vodo.
V tej prsti dobro uspevajo različne rastline. Prst v kraški vrtači
Je rdeče barve, v njej je veliko gline in manj peska. Je manj rodovitna, ker ne vsebuje veliko humusa.
V tej prsti uspevajo oljke in trta. Barjanska prst (črnica)
Je črne barve, v njej je veliko humusa, malo peska in veliko vode.
V njej uspevajo rastline, ki prenesejo veliko vode v prsti.]]> Rodovitna prst rodovitna, če je v njej več humusa. Taka prst je rahla, zračna, v njej je dosti vode. Za rodovitnost prsti je pomembno, da ima v sebi dovolj prostorčkov. Vendar pa je pomembno, da so ti prostorčki dovolj veliki oz. široki. Če je prst preveč zbita skupaj, se prostorčki v njej preveč zožijo in delujejo kot tanke cevke. Voda se po njih dviga na površje in z njega izhlapeva. Prst se zato prehitro suši. Dviganje vode na površje prsti lahko zmanjšamo z branjanjem. Rastline v rodovitno prsti dobro uspevajo, ker dobijo dovolj kisika za dihanje in dovolj vode z mineralnimi snovmi. Rodovitnost prsti lahko povečamo sami tako, da ji dodamo kompost. To so razkrojeni zelenjavni odpadki, ostanki sadja, vrtni odpadki jajčne lupine in drugi gospodinjski odpadki, ki jih lahko zbiramo na vrtu, v garaži ali kleti. Najti moramo primeren prostor ali posodo in nanj zlagati odpadke v posebnem vrstnem redu. Pomembno je, da je kompostni kup zaprt s pokrovom, kar omogoča hitrejše trohnenje. S kompostiranjem:

izboljšamo sestavo prsti,

izboljšamo vsebnost vode v prsti,

prst postane bolj zračna.

]]> Onesneževanje prsti Škropljenje: vrtove in polja škropimo s snovmi, ki v prsti ostanejo zelo dolgo časa.

Posipanje zaledenelih cest: ceste pozimi posipamo s soljo, ki prodira v zemljo. Zaradi tega odmirajo rastline in živali, ki živijo v prsti.

Škodljivi izpusti snovi v okolje: v industriji izpuščajo v zrak velike količine škodljivih snovi, ki jih dež iz ozračja spira na tla.

Promet: olja, ki pri prometnih nesrečah iztečejo iz vozil, pronicajo v zemljo.

Poplave: velika količina vode poplavi večje območje. S seboj prinaša in odnaša škodljive snovi, ki pronicajo v tla.

]]> Kako lahko očistimo prst?