Zrak je zmes plinov ozračje ali atmosfera. Z oddaljenostjo od Zemlje je ta plast vedno redkejša, v njej pa je tudi manj kisika. Na velikih nadmorskih višinah je zato dihanje na Zemlji oteženo, v vesolju pa nemogoče.]]> Gibanje zraka zračni tlak ali zračni pritisk. Višja kot je nadmorska višina, nižji je zračni tlak. Zmanjševanje zračnega tlaka pri vzpenjanju lahko občutiš pri vožnji z žičnico ali letalom. Pritisk v srednjem ušesu moraš tako izenačevati. To storiš s požiranjem sline ali si z roko zamašiš nos in poskusiš na rahlo pihniti skozenj. Zračni tlak merimo z barometrom, izražamo pa ga v milibarih. Zračni tlak v naših krajih je okrog 1000 milibarov. Zračni tlak se spreminja z vlago v zraku in temperaturo. V vremenskih napovedih slišimo, da zračni tlak pada ali raste. Kadar raste, napoveduje izboljšanje vremena, kadar pada, se vreme ponavadi poslabša.]]> Gibanje zraka ventilatorja ali pahljače. Kjer je zrak topel, je zračni tlak nizek, kjer pa je zrak hladen, je zračni tlak visok. Zrak teče od kraja z višjim tlakom proti kraju z nižjim tlakom. To je vzrok za veter. Razlike v tlaku se pojavljajo kjer koli, zato lahko vetrovi pihajo v različne smeri. Smer vetra lahko ocenimo s pomočjo vetrokaza. Veter poimenujemo po smeri, iz katere piha. Hitrost vetra pa lahko ocenimo s pomočjo opazovanja dreves, ki se v močnem vetru močno prepogibajo, v rahlem vetrcu pa se gibljejo le njegovi listi in veje. Natančno hitrost pa merimo z napravo, ki ji pravimo anemometer. Ta naprava je vrsta vetrnice, sestavljena iz polkrožnih čaš, ki se v vetru vrti. Hitrost vrtenja je odvisna od hitrosti vetra. Moč vetra merimo z Beaufortovo lestvico.
 ]]> Gibanje zraka cvetni prah. Veter tako pomaga pri oprašitvi rastline, raznaša pa tudi seme. Cvetni prah ali pelod nastaja v prašnikih cvetov. Veter so ljudje že od nekdaj izkoriščali. V krajih, kjer je veter stalen in močan, so včasih postavljali mline na veter. Danes pa na takih mestih postavljajo vetrne generatorje. Skupina vetrnih generatorjev predstavlja vetrno elektrarno. Okolja vetrne elektrarne sicer ne onesnažujejo, vendar mu spremenijo videz, povzročajo precej hrupa in so nevarne za ptice.]]> Gibanje teles v zraku Jadranje na deski je priljubljen šport. Zelo priljubljen šport in tudi hobi je jadranje z jadralnimi letali in izdelava modelov le-teh. Tudi letenje z zmajem je adrenalinski šport, ki se izvaja v zraku.]]> Gorenje goriva. Pomembna goriva so še premog, nafta in zemeljski plin. Pri gorenju se sprošča energija, ki kot toplota ogreva telesa v okolici. Gorenje sveče pod kozarcem: Svečo prižgemo in jo nekaj trenutkov pustimo, da zagori. Nato jo prekrijemo s kozarcem. Za gorenje so torej potrebni kisik, gorivo in dovolj visoka temperatura. V gorivih so lahko tudi snovi, ki ne gorijo. Iz njih pri gorenju nastane pepel. Iz snovi, ki gorijo in iz kisika iz zraka pa nastanejo plini. S poskusom lahko ugotovimo nekatere od njih. Dokazovanje vode in ogljikovega dioksida pri gorenju:
Prižgano svečo damo v plitvo posodo, v katero nalijemo apnico. Sveča ugasne, ker ji zmanjka kisika. Na stenah posode se pojavi rosa, torej pri gorenju nastaja voda v obliki drobnih kapljic. Po nekaj trenutkih apnica postane motna, kar je dokaz za to, da je gorenju nastaja tudi ogljikov dioksid. Zrak v kozarcu in stene kozarca se segrejejo, kar pomeni, da se pri gorenju sprošča energija. Z vodo ohladimo snovi, ki gorijo. Tako ogenj ugasimo. Snov, ki je prepojena z vodo, slabo gori. Z vodo pa ne moremo gasiti vseh požarov. Primerna je za gašenje večjih požarov, saj dobro ohladi snov, ki gori in tako zaustavi gorenje. Požarov na električnih napravah ne smemo gasiti z vodo, saj prevajajo električni tok. Z gasilnim aparatom na prah ali ogljikov dioksid preprečimo dostop zraka do goriva, gorivo pa tudi delno ohladimo. Tako zaustavimo gorenje. ]]> Čist in onesnažen zrak dim, ki je mešanica trdnih delcev (saj) in plinov, v peči pa pri tem ostane pepel. Dim uhaja skozi dimnik. Dimnik je dolga pokončna cev, skozi katero se pretakajo vroči dimni plini. Vetrovi lahko odnesejo dim daleč proč. Čim višji je dimnik, tem bolj se bo dim pomešal z zrakom in razširil daleč naokoli. Dimne pline poganja razlika tlakov v dimniku in zunaj njega. Tlak v dimniku je manjši, ker je v njem vroč zrak. Vroč zrak se v hladnem dviga navzgor. Pri kurjenju premoga in kurilnega olja nastajajo saje, ki skupaj z dimnimi plini uhajajo v ozračje. Saje so majhni delci, ki so težji od zraka, zato počasi padajo na tla. Vidimo jih lahko na svetlih površinah avtomobilov in na snegu.]]> Čist in onesnažen zrak vulkanski izbruh. Pri tem se v zrak dviga vulkanski dim, v katerem je veliko nevarnih plinov in pepela. Enako se zgodi pri večjih gozdnih požarih. Dima je tako veliko, da prepreči sončni svetlobi, da bi padala na površje. V termoelektrarnah in toplarnah, kjer kurijo veliko premoga, imajo dimniki filtre. Ti delujejo kot sito, na katerem se ujamejo pepel in saje, v zrak pa gredo le plini. Približno polovico vsega onesnaženega zraka prispevajo razna prevozna sredstva – avtomobili, traktorji, tovornjaki, vlaki, ladje, letala. V motorjih teh vozil izgoreva gorivo. Plini, ki pri tem nastajajo, gredo skozi izpuh v ozračje.]]> Čist in onesnažen zrak sesalnikih, ki jih imamo v domovih. Ti filtri imajo nalogo zbrati prašne delce iz zraka, ki ga s sesalnikom posesamo. Tako očistimo površine in zrak. V zelo prašnih prostorih očistimo zrak s suhim (zračnim) filtrom. Snovi, ki onesnažujejo ozračje, pogosto nastajajo v raznih tovarnah in delavnicah. V tovarnah, v katerih nastajajo strupeni plini in dim, morajo imeti nameščene posebne čistilne naprave. Zrak črpamo in vodimo po ceveh skozi filtre, kjer se prašni delci zadržijo, zrak pa se vrne v prostor. Da preprečimo vdihavanje prahu, si pomagamo s krpo, ki jo postavimo na nos ali usta. Za trajnejše delo v prašnem okolju pa uporabimo posebno masko, ki deluje kot suhi zračni filter.]]> Onesnažen zrak je nevaren za vse organizme Poznamo več vrst lišajev:

skorjasti lišaj

listasti lišaj

grmičasti lišaj

Na umazanijo so najmanj občutljivi skorjasti lišaji, zato uspevajo tudi v večjih mestih in v bližini tovarn. Grmičasti in listasti lišaji so bolj občutljivi na onesnažen zrak, saj skozi svojo veliko površino iz zraka lahko sprejemajo tudi veliko količino onesnažene vode.]]>