﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "SNOVI V NARAVI">
<!-- SPREMENI BARVO FONTA ZA LINKE!!-->
<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->


<!-- .............................................::::: 02_2_1 :::::............................................. -->
	<stopnja id="1" podnaslov = "Zrak je zmes plinov">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/02_2_1_a1.png|Sestava zraka|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Zrak je zmes plinov</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Zrak je vse povsod okoli nas, a ga ne vidimo. Začutimo ga, kadar zapiha veter, zaznamo lahko njegovo temperaturo.
V zraku so pomešani naslednji plini: dušik, kisik, vodna para, argon, ogljikov dioksid in še nekateri drugi.
Rastline, živali in ljudje nujno potrebujemo kisik za dihanje, potreben pa je tudi za gorenje.
Največji del zraka, kar 4/5 zavzema dušik, v zraku pa sta še ogljikov dioksid, ki nastaja pri gorenju in dihanju ter vodni hlapi (voda v plinastem agregatnem stanju). V majhnih količinah so v zraku tudi žlahtni plini.
Plast zraka, ki obdaja Zemljo, imenujemo <b>ozračje</b> ali <b>atmosfera</b>. Z oddaljenostjo od Zemlje je ta plast vedno redkejša, v njej pa je tudi manj kisika. Na velikih nadmorskih višinah je zato dihanje na Zemlji oteženo, v vesolju pa nemogoče.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<!-- .............................................::::: 02_2_2 :::::............................................. -->
	<stopnja id="2" podnaslov = "Zrak je zmes plinov">
		<podstopnja id="a" vAs="video/02_2_2_a1.flv||||" poz="1">
		<naslov>Gibanje zraka</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Na Zemlji imajo vsa telesa svojo težo.
Ko jabolko na drevesu dozori , pade naravnost na tla. To se zgodi zaradi Zemlje, ki privlači vsa telesa. Privlači pa tudi atmosfero, zato plini ne zapustijo okolice Zemlje. Zrak s svojo težo tako pritiska na površje Zemlje. 
Težo zraka imenujemo <b>zračni tlak</b> ali <b>zračni pritisk</b>. Višja kot je nadmorska višina, nižji je zračni tlak.
Zmanjševanje zračnega tlaka pri vzpenjanju lahko občutiš pri vožnji z žičnico ali letalom. Pritisk v srednjem ušesu moraš tako izenačevati. To storiš s požiranjem sline ali si z roko zamašiš nos in poskusiš na rahlo pihniti skozenj.
Zračni tlak merimo z barometrom, izražamo pa ga v <b>milibarih</b>. Zračni tlak v naših krajih je okrog 1000 milibarov.
Zračni tlak se spreminja z vlago v zraku in temperaturo. V vremenskih napovedih slišimo, da zračni tlak pada ali raste. Kadar raste, napoveduje izboljšanje vremena, kadar pada, se vreme ponavadi poslabša.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="video/02_2_2_b2.flv||||" poz="1">
		<naslov>Gibanje zraka</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Veter je gibanje zraka. Kadar se peljemo na kolesu ali hitro tečemo, občutimo zrak, ki nas pri gibanju ovira.		
Tok zraka odnaša s telesa toploto. To se občuti posebej močno, kadar je mraz. V takem primeru se moramo primerno obleči – najboljša so oblačila, ki preprečijo vetru dostop do telesa.
Kadar je vroče in ni vetra, se lahko ohladimo s pomočjo <font color="#EA7028"><a href="event:video/02_2_2_b2.flv||||">ventilatorja ali pahljače</a></font>.
Kjer je zrak topel, je zračni tlak nizek, kjer pa je zrak hladen, je zračni tlak visok. Zrak teče <b>od kraja z višjim tlakom proti kraju z nižjim tlakom</b>. To je vzrok za veter. Razlike v tlaku se pojavljajo kjer koli, zato lahko vetrovi pihajo v različne smeri.
Smer vetra lahko ocenimo s pomočjo vetrokaza.
Veter <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_2_b4.swf||||">poimenujemo</a></font> po smeri, iz katere piha.
Hitrost vetra pa lahko ocenimo s pomočjo opazovanja dreves, ki se v močnem vetru močno prepogibajo, v rahlem vetrcu pa se gibljejo le njegovi listi in veje. Natančno hitrost pa merimo z napravo, ki ji pravimo <font color="#EA7028"><a href="event:video/02_2_2_b5.flv||||">anemometer</a></font>. Ta naprava je vrsta vetrnice, sestavljena iz polkrožnih čaš, ki se v vetru vrti. Hitrost vrtenja je odvisna od hitrosti vetra.
Moč vetra merimo z <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_2_b6.swf||||">Beaufortovo lestvico</a></font>.<br />&nbsp;]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="c" vAs="video/02_2_2_c1.flv||||" poz="2">
		<naslov>Gibanje zraka</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Kadar veter piha, prenaša s seboj različne snovi. Ena od njih je tudi <font color="#EA7028"><a href="event:video/02_2_2_c1.flv||||">cvetni prah</a></font>. Veter tako pomaga pri <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_2_c1.swf||||">oprašitvi</a></font> rastline, raznaša pa tudi seme.
Cvetni prah ali pelod nastaja v prašnikih  cvetov.
Veter so ljudje že od nekdaj izkoriščali. V krajih, kjer je veter stalen in močan, so včasih postavljali mline na veter.
Danes pa na takih mestih postavljajo <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_2_c4.jpg|Vetrni generator|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">vetrne generatorje</a></font>. Skupina vetrnih generatorjev predstavlja <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_2_c5.jpg|Vetrna elektrarna|Avtor: ??||">vetrno elektrarno</a></font>. Okolja vetrne elektrarne sicer ne onesnažujejo, vendar mu spremenijo videz, povzročajo precej hrupa in so nevarne za ptice.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
		<!-- .............................................::::: 02_2_3 :::::............................................. -->
	<stopnja id="3" podnaslov = "Zrak je zmes plinov">
		<podstopnja id="a" vAs="video/02_2_33.flv||||" poz="2">
		<naslov>Gibanje teles v zraku</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Moč vetra je bila človeku v pomoč tudi pri prevažanju tovora po morjih. Tovor so prevažali z velikimi jadrnicami, ki so imele veliko jamborov in jader.
Danes večino tovora po morjih prepeljejo večje tovorne ladje, ki jih poganjajo motorji na nafto.
Jadrnice pa so priljubljene za šport in križarjenja. Poznamo tudi tekmovalne jadrnice, ki dosežejo hitrost okrog 30 kilometrov na uro. <font color="#EA7028"><a href="event:video/02_2_33.flv||||">Jadranje na deski</a></font> je priljubljen šport.
Zelo priljubljen šport in tudi hobi je <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_3_2.png|Jadralno letalo|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">jadranje z jadralnimi letali</a></font> in izdelava modelov le-teh. 
Tudi letenje z zmajem je adrenalinski šport, ki se izvaja v zraku.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
			<!-- .............................................::::: 02_2_4 :::::............................................. -->
	<stopnja id="4" podnaslov = "Zrak je zmes plinov">
		<podstopnja id="a" vAs="video/02_2_41.flv||||" poz="1">
		<naslov>Gorenje</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Nekatere snovi pod pogojem, da so na zraku iz katerega dobijo kisik in če jih segrejemo do dovolj visoke temperature, gorijo. To so npr. papir, les, vosek v sveči. Tem snovem pravimo <b>goriva</b>. Pomembna goriva so še premog, nafta in zemeljski plin. Pri gorenju se <b>sprošča energija</b>, ki kot toplota ogreva telesa v okolici.
Gorenje sveče pod kozarcem: 
Svečo prižgemo in jo nekaj trenutkov pustimo, da zagori. Nato jo prekrijemo s kozarcem. 
Za gorenje so torej potrebni <b>kisik</b>, <b>gorivo</b> in dovolj visoka <b>temperatura</b>.
V gorivih so lahko tudi snovi, ki ne gorijo. Iz njih pri gorenju nastane pepel. Iz snovi, ki gorijo in iz kisika iz zraka pa nastanejo plini. S poskusom lahko ugotovimo nekatere od njih.
<b>Dokazovanje vode in ogljikovega dioksida pri gorenju:</b><br />Prižgano svečo damo v plitvo posodo, v katero nalijemo apnico.
Sveča ugasne, ker ji zmanjka kisika. Na stenah posode se pojavi rosa, torej pri gorenju nastaja <b>voda</b> v obliki drobnih kapljic. Po nekaj trenutkih apnica postane motna, kar je dokaz za to, da je gorenju nastaja tudi <b>ogljikov dioksid</b>. Zrak v kozarcu in stene kozarca se segrejejo, kar pomeni, da se pri gorenju sprošča <b>energija</b>. Z vodo ohladimo snovi, ki gorijo. Tako ogenj ugasimo. Snov, ki je prepojena z vodo, slabo gori. Z vodo pa ne moremo gasiti vseh požarov. Primerna je za gašenje večjih požarov, saj dobro ohladi snov, ki gori in tako zaustavi gorenje. Požarov na električnih napravah ne smemo gasiti z vodo, saj prevajajo električni tok.
Z gasilnim aparatom na prah ali ogljikov dioksid preprečimo dostop zraka do goriva, gorivo pa tudi delno ohladimo. Tako zaustavimo gorenje.
]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
			<!-- .............................................::::: 02_2_5 :::::............................................. -->
	<stopnja id="5" podnaslov = "Zrak je zmes plinov">
		<podstopnja id="a" vAs="video/02_2_5_a1.flv||||" poz="2">
		<naslov>Čist in onesnažen zrak</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Pozimi si v hišah kurimo v pečeh, da nam je toplo. Pri kurjenju nastaja <b>dim</b>, ki je mešanica trdnih delcev (saj) in plinov, v peči pa pri tem ostane pepel. Dim uhaja skozi dimnik. 
Dimnik je dolga pokončna cev, skozi katero se pretakajo vroči dimni plini. Vetrovi lahko odnesejo dim daleč proč. Čim višji je dimnik, tem bolj se bo dim pomešal z zrakom in razširil daleč naokoli. Dimne pline poganja razlika tlakov v dimniku in zunaj njega. Tlak v dimniku je manjši, ker je v njem vroč zrak. Vroč zrak se v hladnem dviga navzgor. 
Pri kurjenju premoga in kurilnega olja nastajajo <b>saje</b>, ki skupaj z dimnimi plini uhajajo v ozračje. 
Saje so majhni delci, ki so težji od zraka, zato počasi padajo na tla. Vidimo jih lahko na svetlih površinah avtomobilov in na snegu.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/02_2_5_b1.jpg|Vulkanski izbuh|Avtor: Miriam Martinuč|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Čist in onesnažen zrak</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Onesnaženje zraka lahko povzroči tudi <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_5_b1.jpg|Vulkanski izbuh|Avtor: Miriam Martinuč|--CC--BY--NC|">vulkanski izbruh</a></font>. Pri tem se v zrak dviga vulkanski dim, v katerem je veliko nevarnih plinov in pepela. Enako se zgodi pri večjih gozdnih <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_5_b2.png|Požar|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">požarih</a></font>. Dima je tako veliko, da prepreči sončni svetlobi, da bi padala na površje.
V <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_5_b3.jpg|Termoelektrarna|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">termoelektrarnah in toplarnah</a></font>, kjer kurijo veliko premoga, imajo dimniki filtre. Ti delujejo kot sito, na katerem se ujamejo pepel in saje, v zrak pa gredo le plini.
Približno polovico vsega onesnaženega zraka prispevajo razna <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_5_b4.jpg|Avtomobilski izpuh|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">prevozna sredstva</a></font> – avtomobili, traktorji, tovornjaki, vlaki, ladje, letala. V motorjih teh vozil izgoreva gorivo. Plini, ki pri tem nastajajo, gredo skozi izpuh v ozračje.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="c" vAs="pics/02_2_5_c21.png|Filter v sesalniku|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Čist in onesnažen zrak</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Za zmanjšanje onesnaženja zraka, ki ga povzroča promet, so avtomobili opremljeni s katalizatorji, ki so v njihovih motorjih.
Zračne filtre lahko vidimo tudi v <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_5_c21.png|Filter v sesalniku|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">sesalnikih</a></font>, ki jih imamo v domovih. Ti filtri imajo nalogo zbrati prašne delce iz zraka, ki ga s sesalnikom posesamo. Tako očistimo površine in zrak.
V zelo prašnih prostorih očistimo zrak s suhim (zračnim) filtrom. Snovi, ki onesnažujejo ozračje, pogosto nastajajo v raznih tovarnah in delavnicah. V tovarnah, v katerih nastajajo strupeni plini in dim, morajo imeti nameščene posebne čistilne naprave. Zrak črpamo in vodimo po ceveh skozi filtre, kjer se prašni delci zadržijo, zrak pa se vrne v prostor.
Da preprečimo vdihavanje prahu, si pomagamo s krpo, ki jo postavimo na nos ali usta. Za trajnejše delo v prašnem okolju pa uporabimo posebno <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_2_5_c4.jpg|Maska|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">masko</a></font>, ki deluje kot suhi zračni filter.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="d" vAs="pics/02_2_5_d1.png|Lišaji|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Onesnažen zrak je nevaren za vse organizme</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[V večjih mestih, še posebej tam, kjer je industrija močno razvita, je zrak bolj onesnažen, vendar ga lahko vetrovi zanesejo tudi na podeželje. Onesnažen zrak je nevaren za vse organizme. Nanj so zelo občutljivi lišaji, ki dobro uspevajo le v dovolj čistem zraku. Zaradi tega so lišaji kazalci čistega zraka.
<b>Poznamo več vrst lišajev:</b><li>skorjasti lišaj</li><li>listasti lišaj</li><li>grmičasti lišaj</li>
Na umazanijo so najmanj občutljivi skorjasti lišaji, zato uspevajo tudi v večjih mestih in v bližini tovarn. Grmičasti in listasti lišaji so bolj občutljivi na onesnažen zrak, saj skozi svojo veliko površino iz zraka lahko sprejemajo tudi veliko količino onesnažene vode.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>