﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "SNOVI V NARAVI">
<!-- SPREMENI BARVO FONTA ZA LINKE!!-->
<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->


<!-- .............................................::::: 02_3_1 :::::............................................. -->
	<stopnja id="1" podnaslov = "Voda">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/02_1_1_a1.png|Delež sladke in slane vode. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Kaj vse je voda?</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Voda je zelo pomembna tekočina. Brez nje ne bi bilo življenja.
Voda pokriva <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_1_1_a1.png|Delež sladke in slane vode|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">¾ zemeljske površine</a></font>. Večina te vode je v morjih (morska, slana voda), celinske vode pa so v potokih, rekah, jezerih in tudi v gorskih ledenikih in ledenih gorah.
Voda v naravi je lahko tekoča, vidimo jo pa jo lahko tudi kot led in kot paro. Pravimo, da se nahaja v treh različnih agregatnih stanjih:<li>trdno agregatno stanje (led)</li><li>tekoče agregatno stanje (kapljevina)</li><li>plinasto agregatno stanje (para)</li>
<b><font color="#EA7028"><a href="event:video/02_1_1_a2.flv||||">Voda iz trdne snovi v kapljevino in plin ter nazaj</a></font></b><br />Pri dodajanju toplote (segrevanju) se voda iz trdne snovi spremeni v kapljevino. Pravimo, da se led <b>stali</b>.
Pri ohlajanju se kapljevina spremeni v trdno snov (led). Pravimo, da voda <b>zamrzne</b>.
Kadar vodo segrevamo do vretja, se v njej pojavijo mehurčki, voda pa začne izparevati v obliki vodnih hlapov. Če bi lonec z vodo pokrili s pokrovom, bi se na njem začele nabirati kaplje, ker bi se voda na njem začela ohlajati in spet zgoščevati v kapljice.
Voda pa v zrak lahko izhaja tudi s površja, kadar jo ogreva sonce (npr. iz jezer, mlak, luž). Izhlapeva pa tudi iz telesa – z znojenjem.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/02_1_1_a1.jpg|Soline|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Raztapljanje snovi v vodi</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[V vodi se nekatere snovi raztapljajo. Takšna snov je sol. V solinah iz morja pridobivajo morsko sol.
V vodi se raztopi le omejena količina snovi. Če vodi dodamo več snovi, kot se je v njej lahko raztopi, se ta snov v njej ne bo raztopila. Količina v vodi raztopljene snovi pa je odvisna tudi od temperature vode.
Na hitrost raztapljanja snovi v vodi vplivajo:<li>mešanje - snov se hitreje stopi, če mešamo,</li><li>velikost delcev – manjši kakor so delci, hitreje se bodo raztopili,</li><li>temperatura – veliko snovi se bolje in hitreje topi pri višji temperaturi.</li>
Voda je v naravi lahko na površju (potoki, reke, jezera, morja) ali pod zemljo (podtalnica).]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
	</stopnja>
	
	
	<stopnja id="2" podnaslov = "Voda">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/02_1_2_a1.swf|Preskrba s pitno vodo|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="3">
		<naslov>Oskrba s pitno vodo</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Potoki, reke, jezera in podtalnica so vir pitne vode.
<b>Pitno vodo potrebujemo za:</b><li>pitje,</li><li>kuhanje,</li><li>umivanje in tuširanje,</li><li>pranje.</li><br /><b>Biti mora:</b><li>bistra,</li><li>brezbarvna,</li><li>brez vonja in okusa,</li><li>brez škodljivih snovi.</li>
<b>Kako pride <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_1_2_a1.swf||||">pitna voda</a></font> do naših pip?</b><br />Kadar dežuje, pade voda na zemljo in vanjo pronica. Ustavi se na nepropustnih tleh, od koder jo lahko črpamo v vodno zajetje, naprej pa voda potuje do vodnega zbiralnika in po ceveh v naše domove. Podtalna voda pa lahko na površje prodre tudi kot izvir.
Voda se pretaka po koritih (npr. potočna ali rečna struga) ali ceveh. V koritih teče le navzdol, po ceveh pa se s pomočjo črpalke lahko premika tudi navzgor.
V kleti imamo vodne števce. Te moramo odčitati (prebrati, koliko vode smo porabili v enem mesecu). Količino porabljene vode dobimo napisano na računu za vodo.
Kadar v bližini ni hriba, po katerem bi tekla voda, moramo zgraditi <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_1_2_a2.jpg|Vodni stolp|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">vodni stolp</a></font>, ki je tako najvišja stavba v kraju. V vodni stolp vodo črpajo s črpalkami, od tam pa teče v pipe.
Vodo <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_1_2_a3.swf||||">zapiramo in odpiramo</a></font> z ventili in pipami.
<li>Z njimi zapremo vodo, kadar želimo popraviti pipo ali kakšen drug del vodovodne napeljave.</li><li>Z njimi večamo in manjšamo pretok vode.</li>
]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/03_3_3_c1.png|Pitna voda iz pipe|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Varčna poraba vode</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Na svetu porabimo vsako leto več pitne vode, vedno več pa je onesnažene. Zato je potrebno z vodo ravnati varčno.
<b>Kako lahko varčujemo s pitno vodo?</b><li>Vodo za pitje shranjujmo v steklenici ali plastenki v hladilniku, namesto, da vsakokrat, ko smo žejni, čakamo, da iz pipe priteče hladna voda.</li><li>Čas tuširanja skrajšajmo.</li><li>Pri kopeli v kadi porabimo le toliko vode, kot jo zares potrebujemo.</li><li>Morebitne napake na vodovodni napeljavi (puščanje cevi in pip) popravimo.</li><li>Pralni in pomivalni stroj vključimo, ko sta polna. Če je le možno, kupimo varčne stroje, ki pri delovanju porabijo manj vode.</li><li>Za zalivanje vrta uporabimo deževnico namesto vode iz pipe.</li>
<b>Kaj naredimo, ko se pokvari ali pušča kateri od delov vodovodne napeljave?</b>
Zapreti moramo ventil pred okvarjenim delom in tako preprečimo dotok vode vanj (v pipo ali pralni stroj).
Če pa so okvare večje, moramo zapreti glavni ventil, ki zapira dotok vode v celotno hišo.
V ulicah, naseljih ter mestih so glavni ventili, s katerimi lahko zapremo dotok vode celotnim naseljem.
Del vodovodnega omrežja so tudi vodni hidranti, iz katerih vodo črpajo gasilci, kadar jo potrebujejo.
]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	<stopnja id="3" podnaslov = "Voda">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/02_1_31.jpg|Škropiva|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Onesnažena voda in čiščenje voda</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Povsod, kjer se voda porablja, se tudi onesnažuje.
Vodo onesnažujejo:<br /><b>Poljedelstvo in živinoreja</b><br /><li><font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_1_31.jpg|Škropiva|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">škropiva</a></font></li><li>gnojila</li><li><font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_1_33.jpg|Strupene odplake|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">strupene odplake</a></font></li><br /><b>Odpadki</b><br />Odpadki, odloženi na t.i. <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_1_34.jpg|Divje odlagališče|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">divjih odlagališčih</a></font> onesnažujejo podtalnico.
<b>Odplake iz tovarn in naselij</b><br />Odpadne vode iz tovarn in naselij je potrebno očistiti v <font color="#EA7028"><a href="event:pics/02_1_32.swf||||">čistilni napravi</a></font>, saj premalo očiščene vode onesnažujejo (animacija) reke, v katere se zlivajo.
Iz podtalnice se črpa voda v vodovodno napeljavo, zato onesnažena podtalnica ni pitna.
<b>Delovanje čistilne naprave</b><br />Ko odpadna voda priteče na čistilno napravo, gre skozi več faz čiščenja:
1.Predčiščenje s pomočjo:<li>grobih grabelj,</li><li>peskolova,</li><li>finih grabelj in</li><li>maščobolovilca se iz vode odstranijo grobi delci.</li><br />2.Biološko čiščenje v čistilnih bazenih<li>V prvem bazenu (prezračevalniku) se odpadna voda se pomeša z mikroorganizmi (aktivno blato), ki se hranijo z umazanijo. Po opravljenem delu se mikroorganizmi s pomočjo črpalk vrnejo v prezračevalnik.</li><li>Voda nato potuje v še en bazen (usedalnik), kjer se še dodatno prečisti z usedanjem.</li><br />3.Prečiščena voda je speljana v reko.
]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	<stopnja id="4" podnaslov = "Voda">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/02_1_41.swf||||" poz="1">
		<naslov>Kroženje vode</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Voda v naravi kroži. Izhlapeva iz morij, rek, potokov, jezer, v obliki hlapov pa jo v zrak oddajajo tudi živa bitja. V ozračju se voda ohladi, kondenzira in se na površje Zemlje vrne v obliki padavin.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>