﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "SHRANJEVANJE IN TRANSPORT">
<!-- SPREMENI BARVO FONTA ZA LINKE!!-->
<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->


<!-- .............................................::::: 01_4_1 :::::............................................. -->
	<stopnja id="1" podnaslov = "Toplota in temperatura">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/01_4_1_a.swf|Soba z radiatorjem|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Pomeni toplota enako kot temperatura?</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Ko jeseni pritisne mraz, si domove ogrevamo s pomočjo centralne kurjave (radiatorjev). Tisti, ki imajo doma kmečke peči, se lahko pogrejejo na njih. <font color="#EA7028"><a href="event:pics/01_4_1_a.swf|Soba z radiatorjem|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">Radiatorji</a></font> in peč oddajajo <b>toploto</b> v prostor. <b>Temperatura</b> v prostoru se poviša. Če pa mi iz toplega prostora stopimo ven na mraz, oddajamo toploto iz svojega telesa v okolico in čez nekaj časa nas začne zebsti. <b>Toplota prehaja s toplejšega mesta</b> (z višjo temperaturo) <b>na hladnejše mesto</b> (z nižjo temperaturo).]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/01_4_1_b.jpg|Termometri |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Pomeni toplota enako kot temperatura?</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Kadar smo prehlajeni, se slabo počutimo. Z dlanjo lahko potipamo svoje čelo in začutimo, da je bolj toplo kot po navadi. Takrat nas zanima, ali imamo povišano temperaturo. Človekova normalna telesna temperatura je okrog 37 stopinj Celzija (37°C). Stopinja je enota za merjenje temperature. Temperaturo merimo s termometrom.
Poznamo različne termometre:
<li>alkoholni (v njem je namesto živega srebra obarvan alkohol)</li><li>elektronski (z njim hitro in enostavno izmerimo telesno temperaturo, na izmerjeno vrednost nas po navadi termometer opozori s signalnim piskom)</li><li>infrardeči (z njim izmerimo telesno temperaturo zelo hitro; ni se potrebno dotikati telesa)</li><li>vbodni (za merjenje temperature pečenke, zemlje)</li>
]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="c" vAs="pics/01_4_1_c.jpg|Kako merimo temperaturo|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Kako merimo temperaturo?</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Termometer damo v vodo ali se z njim dotikamo telesa, kateremu želimo izmeriti temperaturo. Počakamo, da termometer prejme toploto od tekočine ali telesa. Ko se termometer greje, prejema toploto, temperatura tekočine ali predmeta pa se izpisuje na ekranu, ki je sestavni del termometra. Ko se višina temperature neha spreminjati in se ustali, lahko preberemo izmerjeno temperaturo.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<!-- .............................................::::: 01_4_2 :::::............................................. -->
	<stopnja id="2" podnaslov = "Toplota in temperatura">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/01_4_2_a.jpg|Potapljači |Avtor: sskennel|--BY|flickr.com/photos/sskennel/560816830/" poz="1">
		<naslov>Vloga izolatorjev</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Predstavljaj si, da dolgo časa plavaš v jezeru. Čez nekaj časa te začne zebsti. Premisli, zakaj imajo <font color="#EA7028"><a href="event:pics/01_4_2_a.jpg|Potapljači | Sskenel |--BY|flickr.com/photos/sskennel/560816830/">potapljači</a></font>, ki pod vodo zdržijo dlje časa, posebne potapljaške obleke. Potapljaška obleka zaščiti potapljača pred preveliko izgubo toplote.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/01_4_2_b.jpg|Tjulen |Avtor: Jerrold |--CC--BY--NC|flickr.com/photos/jerrold/239284649/" poz="2">
		<naslov>Vloga izolatorjev</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Zakaj pa živali, ki živijo v hladnem Severnem morju, ne potrebujejo posebnih oblek za preživetje?
<font color="#EA7028"><a href="event:pics/01_4_2_b.jpg|Tjulen |Avtor: Jerrold |--CC--BY--NC|flickr.com/photos/jerrold/239284649/">Tjulni</a></font> imajo gosto dlako, med katero je veliko zraka, pod kožo pa debelo plast maščobe. Zrak v dlaki in maščoba pod kožo preprečujeta nizki temperaturi zraka in vode, da bi prehajala v njihovo telo. Maščoba in zrak sta izolatorja.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="c" vAs="pics/01_4_2_c1.jpg|Ptica|Avtor: Boris Kozinc|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Vloga izolatorjev</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Tudi ptice same poskrbijo, da jih pozimi ne zebe preveč. V mrazu naščeperijo perje in tako poskrbijo, da je med njihovimi peresi več zraka, ki deluje kot izolator.
Sesalci dobijo pozimi gostejšo dlako. V puščavah se živali zavarujejo tako, da se zakopljejo v pesek, ki ima vlogo izolatorja in preprečijo visoki vročini, da bi prehajala do njihovih teles.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="d" vAs="pics/01_4_2_d2.jpg|Rastlina|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Vloga izolatorjev</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Dober izolator je tudi sneg, ker je v njem veliko zraka. Zato je v igluju, ki je narejen iz snega in ledu, mogoče preživeti, rastline pa, če so prekrite s snegom, lahko preživijo tudi zelo nizke temperature.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="e" vAs="pics/01_4_2_e1.swf|Vloga izolatorjev|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Vloga izolatorjev</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Ljudje se v mrazu oblečemo, zato, da oddajamo čim manj toplote. Za to so primerna oblačila iz vlaken (npr. volna), med katerimi je dovolj zraka, ki je dober izolator. Vsebino zraka v oblačilih lahko povečamo tudi tako, da oblečemo več plasti oblek.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="f" vAs="video/01_4_2_f1.flv||||" poz="1">
		<naslov>Vloga izolatorjev</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Toplota torej ne prehaja skozi vse snovi enako. <b>Snovi, ki slabo prevajajo toploto, so izolatorji.</b>
V kozarec vroče vode damo leseno in kovinsko žlico in počakamo nekaj minut. Čez nekaj časa izmerimo temperaturo obeh žlic. Vidimo lahko, da se je kovinska žlica segrela bolj kot lesena.
To se zgodi zato, ker <b>kovina</b> hitreje prevaja toploto kot les.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="g" vAs="video/01_4_2_g1.flv||||" poz="2">
		<naslov>Vloga izolatorjev</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Kadar kuhamo, za mešanje vročih jedi uporabljamo lesene žlice (kuhalnice), saj bi se na kovinskih opekli. Če želimo, da jed ostane dolgo časa topla, jo ovijemo z volneno krpo, ki preprečuje uhajanje toplote v okolico. Serviramo jo v porcelanasti ali keramični skledi, ki sta boljša izolatorja, kot kovina ali steklo.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="h" vAs="pics/01_4_2_h2.swf||||" poz="2">
		<naslov>Vloga izolatorjev</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Poleti bi radi, da je pijača, ki jo nesemo s seboj na piknik, hladna. Pozimi pa si želimo, da bi čaj, ki ga pijemo na prostem, dolgo časa ostal topel. Pomagamo si lahko s hladilnimi posodami ali torbami in termovkami, ki imajo dvojne stene, med katerimi je vakuum ali stiropor. Stiropor je mehka umetna masa, v katero je ujeto veliko zračnih mehurčkov, zato preprečuje hitro prehajanje toplote skozi stene.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="i" vAs="pics/01_4_2_i1.jpg|Izolacija strehe|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Vloga izolatorjev</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Izolacija je pomembna tudi pri gradnji bivališč. Ljudje svoje prostore izoliramo z različnimi materiali: streho izoliramo s stekleno volno, vrata in okna imajo dvojno steklo, zidove pa oblečemo v stiropor.
Stiropor je na dotik mehak in lahek in topel. Ne gnije, ne plesni in ne trohni. Stiropor ločimo glede na debelino, velikost in gostoto.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
		<!-- .............................................::::: 01_4_3 :::::............................................. -->
	<stopnja id="3" podnaslov = "Toplota in temperatura">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/01_4_3.jpg|Stironož ali obdelava stiroporja (spajanje, brušenje, barvanje)|Avtor: aliquando |--CC--BY--NC|flickr.com/photos/ankileinchen/120670018/" poz="1">
		<naslov>Obdelava stiroporja</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[<b>Rezanje</b><br />Ker je mehak, lahko tanjše ploščice režemo z nožem za papir. 
Debelejše plošče režemo s <font color="#EA7028"><a href="event:pics/06_4_1_b2.swf|Stironož ali obdelava stiroporja (spajanje, brušenje, barvanje)|aliquando |--CC--BY--NC|flickr.com/photos/ankileinchen/120670018/">stironožem</a></font>. To je naprava za toplotno rezanje stiropora, sestavljena iz kovinskega ravnila, šablone in vodila. Ko stironož vključimo, se tanka žica, s katero režemo, segreje in stiropor stali. S stironožem lahko režemo tudi krive oblike.
<b>Spajanje, brušenje, barvanje</b><br />Stiropor lahko brusimo z brusilnim papirjem. Lepimo ga z belim lepilom za les. Namažemo obe površini in ju zlepimo skupaj. Sintetičnih lepil, ki raztapljajo stiropor, ne uporabljamo. Stiropor lahko tudi barvamo z gostimi vodenimi ali tempera barvami in drugimi, ki ga ne topijo.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>