﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "SHRANJEVANJE IN TRANSPORT">
<!-- SPREMENI BARVO FONTA ZA LINKE!!-->
<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->



	<stopnja id="1" podnaslov = "Kapljivine tečejo zaradi višinske razlike">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/01_2_1_a2.swf|Zemeljski plaz|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Vode v naravi</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Vode v naravi nastajajo zaradi padavin. Poznamo tekoče (potoki, reke) in stoječe (mlake, jezera, morja) vode. Padavine, ki padajo na zemljo in voda iz talečih se ledenikov odtekata v potoke, ti v reke, te pa v morje. Voda teče navzdol tudi po žlebovih streh, po ceveh in kanalih v kanalizacijo, ki je speljana v reko.
Zaradi teže drsijo navzdol tudi tudi snežni plazovi, hudourniki in zemeljski plazovi.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/01_2_1_b1.jpg|Tobogan|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Privlačnost Zemlje</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Na Zemlji imajo vsa telesa svojo težo. Če spustimo kamen, ki ga imamo v roki, bo padel navpično na tla. To se zgodi zato, ker Zemlja vleče k sebi vse predmete. To občutimo kot težo, ki nas <font color="#EA7028"><a href="event:pics/01_2_1_b1.jpg|Tobogan|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">vleče k tlom</a></font>.
Tako kot mi drsimo po toboganu navzdol, tudi <font color="#EA7028"><a href="event:pics/01_2_1_b2.jpg|Slap|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">reka</a></font> teče navzdol zato, ker jo vleče teža. Teče z <b>višjega na nižje mesto</b>, pravimo, da jo poganja <b>višinska razlika.</b>]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="c" vAs="video/01_2_1_c1.flv||||" poz="1">
		<naslov>Pretakanje vode po strugah in koritih</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Voda se pretaka po koritih (korito je tudi struga reke). Sestavljaj različne vrste korit in po njih zlivaj vodo. Upoštevaj, da voda teče iz višjega na nižje mesto.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="d" vAs="video/01_2_1_d1.flv||||" poz="1">
		<naslov>Kdaj teče voda iz posod?</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Voda odteka tudi iz <font color="#EA7028"><a href="event:video/01_2_1_d1.flv||||">posod</a></font>.
Kapljevina odteka iz posode takrat, kadar je njena gladina višje od iztočne odprtine.
Vodo lahko pretakamo tudi med dvema plastenkama. Med seboj sta povezani, zato jima pravimo <font color="#EA7028"><a href="event:pics/01_2_1_d2.swf||||">vezna posoda</a></font>.
Če gladini v obeh krakih vezne posode nista v isti vodoravni gladini, voda steče od tam kjer je više, tja kjer je niže. Gladina se v posodah izravna.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="e" vAs="pics/01_2_1_e1.jpg|Zalivalka|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Zalivalka kot vezna posoda</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Vezna posoda je tudi zalivalka.
Voda skozi odprtino steče takrat, ko zalivalko nagnemo tako, da je gladina vode v njej višja od iztočne odprtine.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>