Orkestri orkester. O orkestru govorimo, če je zasedba večja od devetih glasbil. Če je zasedba od 10 do 12 glasbenikov, govorimo o večjih komornih skupinah. Manjši orkester ali zbor šteje od 12 do 16 glasbenikov. Ko je več kot 16 udeležencev, govorimo pri inštrumentalni glasbi o orkestru, pri vokalni pa o zboru. Orkestre in zbore poimenujemo po njihovi družinski sestavi. Po zasedbi ločimo simfonične, godalne, pihalne, trobilne orkestre... Simfonični orkester imenujemo orkester v katerem igrajo glasbila vseh družin. Zbor v katerem nastopajo moški in ženski glasovi imenujemo mešani zbor. Po nalogah pa ločimo operne, cerkvene, zabavne, radijske, plesne, dvorne, cirkuške in vojaške orkestre.]]> Simfonični orkester glasbila vseh družin. Nastal je v obdobju klasicizma, ko so se izvajale izključno simfonije, od tod tudi njegovo ime. Danes poznamo velike in manjše simfonične orkestre. Veliki simfonični orkester ima pri vsakem inštrumentu večjo zasedbo od dveh izvajalcev ( po 6 trobent, klarinetov, po 8 rogov, pozavn...). Zasedba sodobnega simfoničnega orkestra je približno takšna: godala (16 prvih violin, 14 drugih violin, 12 viol, 10 violončelov in 8 kontrabasov), pihala (4 flavte, 3 oboe, 1 angleški rog, 3 klarinete, 1 bas klarinet, 3 fagote in 1 kontrafagot), trobila (6 rogov, 4 trobente, 5 pozavn in 1 basovo tubo), tolkala (4 pavke, veliki in mali boben, činele, triangel, ksilofon, zvonove, zvončke, gong in še kakšna manjša tolkala), ostali instrumenti (1 ali 2 harfi, klavir, orgle, saksofoni …). Operni orkester je manjši simfonični orkester. V nasprotju s simfoničnim orkestrom običajno ne igra na odru, temveč je v poglobljenem prostoru pred in pod gledališkim odrom zato, da gledalci vidijo predstavo,. Nekateri orkestri (vojaški ali pihalni) igrajo tudi na prostem. Pri igranju tudi korakajo. Zabavni in plesni orkestri imajo v svojih sestavah tudi inštrumente, ki potrebujejo elektriko in so zato manj primerni za igranje na prostem.]]> Godalni orkester godal. Največkrat ima 60 članov in tedaj mu pravimo veliki godalni orkester. Njegova manjša različica je komorni godalni orkester. Zasedba velikega godalnega orkestra je 16 prvih violin, 14 drugih violin, 12 viol, 10 violončel in 8 kontrabasov. Komorni godalni orkester ima od 12 do 21 glasbenikov (na primer 6 prvih violin, 5 drugih violin, 4 viole, 4 violončela in 2 kontrabasa). Komorni godalni orkester nastopa mnogokrat brez dirigenta.]]> Pihalni orkester pihala, trobila in tolkala. Oblikoval se je v poznem 19, stoletju z namenom, da se lahko izvaja glasba tudi izven koncertnih dvoran, v za to posebej namenjenih paviljonih v mestnih parkih. Vojaški pihalni orkestri igrajo večinoma repertoar namenjen vojaškim paradam. Koncertni pihalni orkestri izvajajo zelo zahtevno koncertno glasbo pisano za takšne sestave. Godbe na pihala izvajajo različno koračno glasbo pri kateri tudi korakajo. Zabavni pihalni orkester igra največkrat na plesnih prireditvah veselega značaja.]]> Mešane zasedbe nimajo stalnih sestavov. Takšne zasedbe so pri sodobni orkestralni glasbi, s katero želijo skladatelji doseči določene zvočne učinke, zbuditi pozornost ali kako drugače predstaviti svoje glasbene zamisli.]]> Zabavni (plesni) orkester salonski ali revijski orkester. Igral je predvsem repertoarno stilno zaključeno glasbo namenjeno zabavi in plesu. Sestava orkestra je bila manjša, bistveno vlogo pri oblikovanju zvoka pa so imela godala. Taki orkestri so igrali na prelomu 19. v 20. stoletje v kavarnah, zdraviliščih in seveda salonih. ]]> Jazz orkester big band orkester. Začetki takih orkestrov segajo v leto 1930, ko se je pričel razvijati swing. Tipična zasedba je bila 12 do 25 glasbenikov, ki igrali na saksofone, trobente, pozavne, klavir in bobne. Legendarno zasedbo je oblikoval Glenn Miller in z njo pokazal, da je lahko sicer vojaška godba na pihala tudi plesni orkester. Pomemben je način igranja, ki je v jazz orkestru naslonjen na improvizacijo in na žanr. Prvi jazz orkestri so sodelovali tudi pri nastajanju filmskega zvoka in so se zato hitro vpisali v filmsko zgodovino. Big band orkestri so mnogokrat tudi člani radijskih in televizijskih postaj, ker lahko neposredno v radijskih in televizijskih oddajah izvajajo glasbo. Instrumentacija jazz orkestra se je spreminjala in ima današnja zasedba mnogo elektro-akustičnih glasbil, s tem pa tudi stilnih različic. Jazz orkestri igrajo bebop, dixieland, swing in soul, med ritmi se najde tako bossa nova kot tudi rumba in cha-cha-cha, mnogokrat pa preigravajo tako imenovane jazz standarde in celo standardne plese (angleški ali dunajski valček, tango, slowfox, quickstep). Ni pa jim tuja niti popolnoma free jazz glasba.]]>