Uvod sodelujejo samo inštrumenti. Razvile so se kasneje kot vokalna glasba, kljub temu, da so bila glasbila vedno pomemben dejavnik pri oblikovanju glasbenih. Instrumentalne zasedbe so se začele razvijati v baroku, ko je prišlo do prehoda iz naravne v temperirano uglasitev na enakih 12 poltonov. S tem so bili vsi instrumenti enotno uglašeni, kar je omogočilo hkratno izvajanje skladbe. Beseda orkester izhaja iz grščine (orchestra) in pomeni »prostor«.]]> Solisti (delitev po glasbilih) Solistično igranje na glasbila je bilo od nekdaj predmet posebnega slovesa in občudovanja. Posamezniki, ki resnično obvladajo svoja glasbila, so virtuozi. Do skrajnosti so sposobni izkoristiti možnosti, ki jim jih ponuja inštrument, hkrati pa znajo vdihniti tudi svoj del osebnosti v glasbo in iz nje narediti umetnijo. Virtuozi ocenjujejo in ugotavljajo, kdo bi naj bil boljši. Zato je solistično igranje postavljeno v prednostni položaj pred skupinskim muziciranjem. Vsako glasbilo je lahko tudi solistični inštrumenti, če je le izvajalec dovolj velik mojster. Tudi vokalisti so glasbeni virtuozi, ker je tudi glas vrsta inštrumenta. Glasbeni virtuozi so tudi dirigenti, čeprav so glasbeniki brez glasbila. Njihova vloga in njihova moč sta v intuiciji in znanju, kako oblikovati glasbo ter jo urejeno in pravilno izvedeno predstaviti širšemu občinstvu. Soliste po posameznih glasbilih so: flavtist/flavtistka: kdor igra na flavto oboist/oboistka: kdor igra na oboo, rogist/rogistka ali hornist/hornistka: kdor igra na angleški ali francoski rog/horn, klarinetist/klarinetistka: kdor igra na klarinet, fagotist/fagotistka: kdor igra na fagot, trobentač/trobentačica: kdor igra na trobento, pozavnist/pozavnistka ali trombonist/trombonistka: kdor igra na pozavno/trombon, tubist/tubistka: kdor igra na tubo, tolkalist/tolkalistka: kdor igra na (različna) tolkala; znotraj tolkalne sekcije lahko poimenujemo izvajalca še po tolkalu, ki ga igra (na primer vibrafonist/vibrafonistka, timpanist/timpanistka in tako dalje), pianist/pianistka: kdor igra na klavir, pevec/pevka: kdor poje; natančneje se solista imenuje po glasu, ki ga poje (na primer sopranistka, tenorist in tako dalje), harfist/harfistka: kdor igra na harfo, violinist/violinistka: kdor igra na violino, violist/violistka: kdor igra na violo, violončelist/violončelistka ali čelist/čelistka: kdor igra na violončelo/čelo, kontrabasist/kontrabasistka ali basist/basistka: kdor igra na kontrabas/bas (tukaj moramo paziti, da ne zamenjujemo vokalnega solista basista in instrumentalista, ki igra na kontrabas), dirigent/dirigentka: kdor dirigira katerikoli (manjši, komorni, vokalni ali instrumentalni) zasedbi.]]> Orkestralne partiture ZA BISTRE GLAVE Orkestralna (orkestrska) partitura je urejen notni zapis vseh sodelujočih inštrumentov. Seveda so različne orkestralne partiture, kot so različni orkestri. Sistem zapisovanja partiture pa je vedno enak, ne glede na zvrst glasbe ali orkestrsko obliko. Osnovni model zapisa orkestralne partiture se ravna po inštrumentalnih skupinah in znotraj skupine po višinski legi inštrumenta. Zapis je naslednji: najvišje so zapisana pihala v zaporedju flavta, oboa, klarinet, fagot, pihalom sledijo trobila v zaporedju rog, trobenta, pozavna, tuba, trobilom sledijo tolkala, razvrščena od najvišje zvenečih do najnižje zvenečih, tolkalom sledijo godala v zaporedju violina, viola, violončelo in kontrabas, dodatni inštrumenti (klavir, harfa, kitara itd.) so zapisani na spodnjem delu partiture, levo ob notni vrstici je vedno zapisano ime inštrumenta ali glasu.]]> Ljudska glasba v predelavi Alojz Srebotnjak: Slovenski ljudski plesi

Vilhar: Sonček čez hribček gre

Karol Pahor: Sonček čez hribček gre

Pavle Merku: Sonce ljubo

Slavno Osterc: Dino, dino, dano

Jakob Jež: En ten tenera

]]> Umetna glasba Marjan Kozina: Divertimento za mlade pianiste

Ubald Vrabec: Škocjanske jame

Janez Novak: (opera) Figaro

Emil Adamič: Tivolski ribnik (iz Ljubljanskih akvarelov)

Leopold Mozart: Otroška simfonija

različni standardni in drugi plesi

jazz

]]>