Uvod razbere melodične, ritmične in druge značilnosti glasov in inštrumentov, njihovo povezanost ter same napotke za izvedbo. Partituro glasbeniki berejo kot se bere knjiga. Iz partiture se razbere naslov skladbe ali pesmi, avtorja besedila, avtorja glasbe, glasbena zasedba (instrumentalna, vokalna), taktovski način, dur ali mol, tempo in dinamika (v katerei se izvaja). V preteklosti (in še sedaj) je nastalo mnogo glasbe, ki je ostala nezapisana. To velja predvsem za ljudsko glasbo, improvizirano glasbo, jazz, glasbo mladih, otroške igre, izvenevropske glasbene kulture ... Zapis glasbe je pomemben iz naslednjih razlogov: improvizirana glasba je enkratna izvedba, zapisano pa je možno ohraniti in glasbo ponoviti, zapisano glasbo se lahko proučuje, nezapisana glasba (improvizacija) se istočasno ustvarja in izvaja, (skladatelj in izvajalec je mnogokrat ista oseba), zapis glasbe pa opredeljuje kdo je skladatelj in kdo izvajalec (interpret), zapisana glasba potuje po svetu do različnih poslušalcev in izvajalcev]]> Zgradba partiture notnega zapisa ali notacija večjega števila inštrumentov in glasov, razporejenih po točno določenem sistemu. Grafični znaki, note, zapisujejo lastnosti zvokov (barvo, moč, trajanje, višino). Taktnice so navpične črte in potekajo od vrha do dna partiturne strani, do spodnjega, zadnjega glasu ali inštrumenta. Predstavljajo navpično ureditev glasov. Temu pravimo pravilno podpisovanje. Notne vrednosti (polovinka, četrtinka in tako dalje) so podpisane natančno druga po drugo. Ta ureditev služi tudi kot orientacija za branje hkratnega izvajanja. Razporeditev glasov se ravna po inštrumentalnih in vokalnih skupinah. Znotraj same skupine razporeditev poteka po višinskih legah od najvišjega do najnižjega. Poleg dirigentove velike partiture (imenujemo jo tudi polna partitura) poznamo tudi njeno žepno izdajo, to je študijska ali majhna partitura.]]> Orkestralne partiture ZA BISTRE GLAVE Orkestralna (orkestrska) partitura je urejen notni zapis vseh sodelujočih inštrumentov. Seveda so različne orkestralne partiture, kot so različni orkestri. Sistem zapisovanja partiture pa je vedno enak, ne glede na zvrst glasbe ali orkestrsko obliko. Osnovni model zapisa orkestralne partiture se ravna po inštrumentalnih skupinah in znotraj skupine po višinski legi inštrumenta. Zapis je naslednji: najvišje so zapisana pihala v zaporedju flavta, oboa, klarinet, fagot, pihalom sledijo trobila v zaporedju rog, trobenta, pozavna, tuba, trobilom sledijo tolkala, razvrščena od najvišje zvenečih do najnižje zvenečih, tolkalom sledijo godala v zaporedju violina, viola, violončelo in kontrabas, dodatni inštrumenti (klavir, harfa, kitara itd.) so zapisani na spodnjem delu partiture, levo ob notni vrstici je vedno zapisano ime inštrumenta ali glasu.]]> Ljudska glasba v predelavi Alojz Srebotnjak: Slovenski ljudski plesi

Vilhar: Sonček čez hribček gre

Karol Pahor: Sonček čez hribček gre

Pavle Merku: Sonce ljubo

Slavno Osterc: Dino, dino, dano

Jakob Jež: En ten tenera

]]> Umetna glasba Marjan Kozina: Divertimento za mlade pianiste

Ubald Vrabec: Škocjanske jame

Janez Novak: (opera) Figaro

Emil Adamič: Tivolski ribnik (iz Ljubljanskih akvarelov)

Leopold Mozart: Otroška simfonija

različni standardni in drugi plesi

jazz

]]>