﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "Glasbena partitura">


	<stopnja id="1" podnaslov = "Zgradba partiture">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Uvod</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Partitura je knjiga, v katero je skladatelj pregledno drugo pod drugim zapisal vsa glasbila ali glasove, ki tvorijo instrumentalni ali vokalni sestav. Dirigent iz partiture <b>razbere</b> melodične, ritmične in druge značilnosti glasov in inštrumentov, njihovo povezanost ter same napotke za izvedbo. <b>Partituro glasbeniki berejo kot se bere knjiga</b>.
Iz partiture se razbere 
<em><b>naslov skladbe</b> ali <b>pesmi</b></em>, 
<em><b>avtorja besedila</b></em>,
<em><b>avtorja glasbe</b></em>, 
<em><b>glasbena zasedba</b> (instrumentalna, vokalna), 
<em><b>taktovski način</b></em>,
<em><b>dur</b> ali <b>mol</b>, 
<em><b>tempo</b> in <b>dinamika</b> (v katerei se izvaja).
V preteklosti (in še sedaj) je nastalo mnogo glasbe, ki je ostala nezapisana. To velja predvsem za ljudsko glasbo, improvizirano glasbo, jazz, glasbo mladih, otroške igre, izvenevropske glasbene kulture ... 
Zapis glasbe je pomemben iz naslednjih razlogov:
<em>improvizirana</em> glasba je enkratna izvedba, zapisano pa je možno <b>ohraniti</b> in glasbo <b>ponoviti</b>,
<em>zapisano</em> glasbo se lahko <b>proučuje</b>,
<em>nezapisana</em> glasba (improvizacija) se istočasno ustvarja in izvaja, (skladatelj in izvajalec je mnogokrat ista oseba), zapis glasbe pa opredeljuje kdo je <b>skladatelj</b> in kdo <b>izvajalec</b> (interpret),
<em>zapisana</em> glasba <b>potuje po svetu</b> do različnih poslušalcev in izvajalcev]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
		
	<stopnja id="2" podnaslov = "Zgradba partiture">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Zgradba partiture</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Partitura je pregledna oblika <b>notnega zapisa</b> ali <b>notacija</b> večjega števila inštrumentov in glasov, razporejenih po točno določenem sistemu. Grafični znaki, <b>note</b>, zapisujejo lastnosti zvokov (barvo, moč, trajanje, višino). 
<b>Taktnice</b> so navpične črte in potekajo od vrha do dna partiturne strani, do spodnjega, zadnjega glasu ali inštrumenta. Predstavljajo navpično ureditev glasov.  Temu pravimo pravilno podpisovanje. <b>Notne vrednosti</b> (polovinka, četrtinka in tako dalje) <b>so podpisane natančno druga po drugo</b>. Ta ureditev služi tudi kot orientacija za branje hkratnega izvajanja.
Razporeditev glasov se ravna po inštrumentalnih in vokalnih skupinah. Znotraj same skupine razporeditev poteka po višinskih legah od najvišjega do najnižjega. Poleg dirigentove velike partiture (imenujemo jo tudi <b>polna partitura</b>) poznamo tudi njeno žepno izdajo, to je  študijska ali majhna partitura.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
		
	<stopnja id="3" podnaslov = "Zgradba partiture">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Orkestralne partiture</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[<b>ZA BISTRE GLAVE</b>
Orkestralna (orkestrska) partitura je urejen notni zapis vseh sodelujočih inštrumentov. Seveda so različne orkestralne partiture, kot  so različni orkestri. Sistem zapisovanja partiture pa je vedno enak, ne glede na zvrst glasbe ali orkestrsko obliko. 
Osnovni model zapisa orkestralne partiture se ravna po inštrumentalnih skupinah in znotraj skupine po višinski legi inštrumenta. 
Zapis je naslednji:
<em>najvišje</em> so zapisana <b>pihala</b> v zaporedju flavta, oboa, klarinet, fagot,
<em>pihalom</em> sledijo <b>trobila</b> v zaporedju rog, trobenta, pozavna, tuba,
<em>trobilom</em> sledijo <b>tolkala</b>, razvrščena od najvišje zvenečih do najnižje zvenečih,
<em>tolkalom<em> sledijo <b>godala</b> v zaporedju violina, viola, violončelo in kontrabas,
<em><b>dodatni inštrumenti</b></em> (klavir, harfa, kitara itd.) so zapisani na spodnjem delu partiture,
<em>levo</em> ob notni vrstici je vedno zapisano ime inštrumenta ali glasu.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
		
	<stopnja id="4" podnaslov = "Zgradba partiture">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Ljudska glasba v predelavi</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Ljudska glasba in pesmi so mnogokrat bile osnova za nastanek novih glasbenih del. Takim skladbam pravimo glasbene predelave ali priredbe. Skladatelji po vsem svetu radi posegajo po ljudskem glasbenem materialu, ker predstavlja glasbene navade dežele in naroda, po drugi strani pa je nenehni vir navdiha. Kar nekaj slovenskih pesmi je v glasbeni predelavi:<li>Alojz Srebotnjak: Slovenski ljudski plesi</li><li>Vilhar: Sonček čez hribček gre</li><li>Karol Pahor: Sonček čez hribček gre</li><li>Pavle Merku: Sonce ljubo</li><li>Slavno Osterc: Dino, dino, dano</li><li>Jakob Jež: En ten tenera</li>]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
		
	<stopnja id="5" podnaslov = "Zgradba partiture">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Umetna glasba</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Umetna glasba je glasba, ki jo je ustvaril skladatelj z namenom, da se ji prisluhne ob najrazličnejših priložnostih. Umetna glasba se izvaja na koncertih, nastopih ali recitalih umetnikov na inštrumentih, koncertih pevcev, zborov, plesalcev ali drugih glasbenih poustvarjalcev Glasbenih oblik je mnogo, le željo moramo imeti, da jim kar se da natančno prisluhnemo. V predlog in premislek dajemo naslednje umetne skladbe:<li>Marjan Kozina: Divertimento za mlade pianiste</li><li>Ubald Vrabec: Škocjanske jame</li><li>Janez Novak: (opera) Figaro</li><li>Emil Adamič: Tivolski ribnik (iz Ljubljanskih akvarelov)</li><li>Leopold Mozart: Otroška simfonija</li><li>različni standardni in drugi plesi</li><li>jazz</li>]]>
		</opis>	
		</podstopnja>		
	</stopnja>
	
</zadeva>