Uvod Glasbeni žanri skozi čas 1400 – 1600: renesansa: razvito vokalno (zborovsko) večglasje, začetki inštrumentalne glasbe; 2. 1600 – 1750: barok: prve opere in baleti, osamosvojitev inštrumentalne glasbe, baročna sonata, baročni koncert, komorna glasba, kantata, oratorij, pasijon,... 3. 1700 – 1850: klasicizem: sonatni stavek, razvoj inštrumentov, simfonija, sonata, klasicistični koncert, rondo, variacije, prva operna reforma, razvoj harmonije... 4. 1800 – 1900: romantika: svobodnejša raba glasbenih oblik, simfonična pesnitev, romantična opera, programska glasba, druga operna reforma, klavirski virtuozi, opereta, glasbena drama, razvoj koncertne glasbe; 5. 1900 – 1950: impresionizem: iskanje novih tonskih in glasbenih možnosti, kromatika, večtonalnost, samostojne in nove glasbene oblike, rojstvo filmske glasbe, jazz, rojstvo radia in televizije... 6. 1920 – 1970: ekspresionizem, nova stvarnost, svobodne rabe preteklih slogov, dvanajsttonski sistemi, elektro-akustična glasba, poudarjanje zvočnih barv, musical, filmska glasba, popularne glasbene smeri, popolnoma nove zvočne kombinacije,... 7. 1950 – danes: nova glasba: razvoj elektronike, avdio-vizualne umetnosti, glasbena gledališča, analogne in digitalne tehnike, tonski studio, rojstvo interneta, nove tehnične možnosti...]]> Koncertna glasba koncertiranja. Koncert pomeni javni nastop, kjer koncertno glasbo izvaja posameznik, komorna skupina, ansambel ali večji glasbeni sestavi v vokalnem, vokalno-inštrumentalnem in inštrumentalnem nastopu. Koncertna glasba je namenjena zgolj in samo poslušanju. Zato jo izvajajo v dvoranah, kjer je glasbeni oder ločen od prostora za poslušalce (koncertne publike). S koncertno glasbo je povezan tudi koncertni program. Ta mora biti smiselno sestavljen in zaokrožen. Organizator koncerta ga sestavi skupaj z izvajalci. Koncertna glasba ima poseben družbeni in družabni pomen. Na koncertih se srečujejo ljudje, ki imajo podobne estetske in kulturne poglede. Glasba je v tem primeru povezovalni element, ki nudi hkrati tudi estetski užitek. Koncertna glasba je postala in ostaja prav zato jedro družbenih dogodkov človekovega življenja.]]> Filmska glasba Filmska glasba se je rodila skupaj s filmom. Prvi filmi so bili nemi in namenjeni zabavi z gledanjem podob na steni ali filmskem platnu. Glasba je bila ob predvajanju film predvsem zato, da bi preglasila ropot projektorja. Glasbeniki ali orkestri so izvajali karkoli, samo da je bilo hrupno in vabljivo za publiko. Kasneje so se režiserji in skladatelji trudili, da bi bila filmska podoba in glasba uigrani. Pri zvočnem filmu pa je šlo že za usklajenost podobe in zvoka. Tako je nastala nova ideja in oblika – filmska glasba. Med obema svetovnima vojnama so najbolj cvetele filmske upodobitve različnih glasbenih vsebin. Producenti in režiserji so ugotovili, da je možno glasbeno predstavo (opero, opereto, balet ali podobo) posneti s kamero in jo potem predvajati v kinematografu. Tak posnet koncert, opero ali balet so lahko predvajali tudi večkrat na dan. Prav obdobje glasbenega filma je pripomoglo k razcvetu filmske umetnosti in zanimanju za glasbo, hkrati pa je potisnilo na stranski tir glasbene ustanove, ki so ponujale koncerte in predstave »v živo«. ]]> Filmska glasba Skladatelj filmske glasbe mora sodelovati v vseh filmskih elementih in jim vliti novo dimenzijo preko glasbenih vsebin. Poglejmo skladateljevo zaporedje dela. 1. Z režiserjem izbereta prizore, kjer bo glasba sodelovala s sliko. 2. Prizore razčlenita in določata tudi dele, kjer je pomembna filmska tišina. 3. Skladatelj skomponira glasba in pripravi predhodne posnetke, ki jih pregledata z režiserjem. 4. Po pogovorih skladatelj doda ali odvzame nekatere elemente glasbe, nato sledi snemanje glasbe. 5. Izvajalec ali izvajalci posnemajo glasbo (s partiture ali drugih zapisov), glasbeni producent in snemalec glasbe posnetke uredita in jih pripravita za filmsko sinhronizacijo. 6. Tonski mojster, skladatelj, glasbeni producent in tonski tehnik uredijo tonske posnetke ter jih umestijo v film. 7. Končna obdelava filmske glasbe pomeni usklajevanje z dialogi, zvočnimi učinki in drugimi filmskimi elementi, ki zahtevajo natančno zvočno podobo.]]> Filmska glasba v Sloveniji Na svoji zemlji (1948, režija France Štiglic). Glasbo zanj je napisal Marjan Kozina. Kozina je prispeval glasbo tudi za morda najbolj znan slovenski mladinski film Kekec (1951; režija Jože Gale) in film Dolina miru (1956; režija France Štiglic). Skladatelji, ki so še ustvarjali filmsko glasbo so bili komponist in muzikolog Ciril Cvetko (Svet na Kajžarju, 1952; režija France Štiglic), Bojan Adamič (Vesna, 1953; režija František Čap in Ples v dežju, 1961; režija Boštjan Hladnik), Borut Lesjak (Ne čakaj na maj, 1957: režija František Čap), Marijan Lipovšek (Dobri stari pianino, 1959; režija France Kosmač), Jože Privšek (Minuta za umor , 1962; režija Jane Kavčič), Urban Koder (Cvetje v jeseni, 1973; režija Matjaž Klopčič), Dečo Žgur (Sreča na vrvici, 1977; režija Jane Kavčič).]]> Zabavna in popularna glasba Zabavna glasba je oznaka za glasbo, ki služi zabavi, sprostitvi in razvedrilu. Človek se je skozi zgodovino različno zabaval in zato se je spreminjala tudi glasba namenjena zabavi. Na spremembe so vplivale družba, kultura, starost poslušalcev... Tudi zabavna glasba je lahko kvalitetna, če je kvalitetno narejena od zamisli skladatelja do izvedbe. Popularna glasba je tesno vezana na zabavno glasbo, saj se pojavlja skupaj z določenimi modnimi smernicami (tudi z njimi odhaja). V svetu popularne glasbe so skladatelji, ki so postavili pomembne glasbene mejnike. Večji vzpon popularne glasbe se je začel po letu 1960. Med takratnimi znanimi izvajalci popularne glasbe so bili The Beatles, The Rolling Stones in Animals, ob njih pa Bob Dylan, Jimi Hendrix, Elvis Presley, Chuck Berry, Jerry Lee Lewis in Buddy Holly. V letih 1970 so delovale velike skupine, kot so Pink Floyd, The Queen, Genesis, Sex Pistols, kot posamezniki David Bowie in Elton John. Po letu 1980 so se pojavili novi trendi in nove skupine, kot so AC/DC, Ramones, Deep Purple, Aerosmith, The Who in Status Quo, pa Michael Jackson, U2, The Cure, Iron Maden in Metallica. Po letu 1990 se pojavi med posameznimi izvajalci Madonna, med ansambli pa Nirvana, Radiohead in posebna glasba s skupinama Nine Inch Nails ter The Blur. K samemu razvoju popularne glasbe sta mnogo pripomogla tudi televizijska mreža MTV in internet. Popularne skladbe in zabavne melodije na glasbenih lestvicah pa še ne pomenijo njihove kvalitete, temveč le njihovo prodajno vrednost.]]> Rock, Rock'n'roll 1950. Tedaj je kraljeval stil, ki se je imenoval rockabilly in je prihajal iz Clevelanda in Ohia. Rock'n'roll glasbo je zaznamoval izjemen glasbenik in pevec Elvis Presley, ki je navdušil z glasom in plesom. Postal je idol nove generacije, ki je začela upor proti različnim družbenim omejitvam. Rock nekateri glasbeni zgodovinarji to prevajajo kot »skala«. Toda pomen je mehkejši, celo bolj baladen in pomeni »zibati«. Njegov izvor je v blues stilu. Rock'n'roll (okrajšano za rock and roll) je dejansko opis plesnih korakov zazibati z boki (rock) in se zavrteti (roll). Današnji zapis tega stila je preprosto R'n'R. Po letu 1960 je prišla generacija beatnikov (imenovanih tudi otroci cvetja), ki jih je oblikovala beat glasba. Šlo je za mlade ljudi, ki so si želeli brezskrbnega življenja v komunah. V nasprotju z rockom in rock'n'rollom je bila beat glasba bistveno bolj miroljubna. Trše zvoke je uvedel ansambel The Rolling Stones, ki se je razlikoval od drugih ansamblov predvsem po svojih odrskih izgredih in drznih besedilih. Izpeljanka rock glasbe je hard rock ali trdi, neizprosni rock. To je ostra, zvočno napadalna glasba, mešanica glasbe elektronskih glasbil in nenaravnih zvokov glasov. Petje se je spremenilo v kratke fraze, dopolnjujejo se s kriki in vreščanjem, besedila so postala vse bolj nelepa in predrzna. Pri hard rocku je mnogokrat bolj vprašanje meje zmogljivosti in dobrega okusa kot glasbe same. Današnja rock in rock'n'roll glasba imata mnogo privržencev, tako na strani izvajalcev kot na strani poslušalcev. Brez moči, ki jo premore le rock, bi ne bilo marsikatere odlične zabavne glasbe današnjega časa. Slovar: komuna]]> Pop pop izhaja iz skrajšane besede popularno. Pop glasba se izogiba težkim, velikim besedam, stvarem in dogodkom. Pop glasbo zanima posameznik. Glasba je namenjena manj zahtevnemu poslušalstvu. Delno se navezuje na folklorne glasbene elemente, delno na trende glasbenih tokov časa nastajanja. Pop glasba je v osnovi glasba za množice. Njen besedilni del je opevanje romantičnega pogleda na življenje, hrepenenja po ljubezni, oddaljenih krajih, po minulih dogodkih... Klasična zasedba pop ansambla so klaviature, dve ali tri kitare (solo, ritem, bas), bobni in vokal. Glasba uporablja kitično pesem z refrenom. Največkrat so to lepe, ušesom prijetne melodije, ki s svojim refrenom ustvarjajo popularnosti. Besedila so seveda manj zahtevna. Pop glasba se mnogokrat veže tudi na pop modo, kar ji prinaša določeno prednost. Glasba se na trgu ponuja kot izdelek hitre industrije zabave. Glasbe pa je dobrodošel tudi v industriji ki pop zvezdnike in glasbo zelo dobro uporabiti za promocijo in prodajo svojih izdelkov.]]> Rap Rhythmically Accentuated Poetry, kar pomeni »ritmično poudarjena poezija«. Rap je eden od elementov tako imenovane hip-hop kulture. Rap je rimana glasbena lirika z močnim ritmičnim ozadjem. Rap je literarna zvrst, ki se je prelila v glasbene vsebine. Začetne ideje rapa najdemo v recitativih starih baročnih oper. Ker je glavni nosilec glasbenih vsebin beseda, je rap vezan na okolje v katerem nastaja. Vezanost je dvojna: jezik družbe (angleščina, nemščina, slovenščina …) in vsebina (vojna, nasilje, ljubezen …). Izvajalec rap glasbe se imenuje rapper. Največkrat je sam tudi avtor glasbe in besedila. Glasbo izvaja običajno na vnaprej posneto glasbeno spremljavo, ki je izrazito ritmična in omogoča izvajalcu, da svoje verze ujame v ritem. Rap ima različne stile: freestyle rap (je rap s svobodno obliko verza), battle rap, latin rap, chicano rap, gangsta rap in rap rock.]]> Punk premoč besedila nad glasbo. Besedila so izrazito družbeno kritična in pozivajo k uporu. Takšen je tudi odnos punka do same družbe – uporniški. S smešenjem in provokacijo napolnjena besedila razkrivajo prazen meščanski svet, odsotnost vrednot, odtujenost ljudi, lažnivost družbenih sistemov ter stisko in nemoč posameznika, predvsem mladega človeka. Punk glasba je neusmiljena in robata, sama glasba pa preprosto zasnovana. Kvaliteta zvoka in izvajanja ni na prvem mestu.]]> Hip hop getih med mladimi Afroameričani in Latinoameričani v Bronxu (New York) in se razširilo po vsem svetu. Hip hop kultura združuje štiri elemente: rap, DJ-ja (mešalca glasbe), grafite in breakdance (ples). Nekateri zraven prištevajo še hip-hop modo in seveda govor ulice – sleng. Hip-hopu so popularnost po vsem svetu omogočili množični mediji. Nekoč uporniško gibanje z ulice je izgubilo svoj prvotni namen in ostrino. Danes je večina hip hopa, ki se vrti na radijskih valovih in televiziji, dejansko pop-rap in hip-pop. Slovar: geto]]> Country glasnosti, obnašanju, oblačenju in celotnem odrskem nastopu. V zgodnjih metal zasedbah so bile prisotne še akustične kitare, klaviature in melotron, danes pa so v večini elektronski zvoki. Iz metal glasbe so se razvili black metal, speed metal, gothic metal, simfonični metal in druge.]]> Metal beli« blues. Sam izvor imena je zajet v pomenu - podeželska glasba. Za country glasbo so značilne prijetne, spevne melodične linije, nezahtevna harmonija in preprost aranžma. Besedila so večinoma romantična, lirična in optimistična. Preproste napeve spremljajo kitara (brez prečk), ustna harmonika, banjo in violina. Country glasba se izogiba velikih glasbenih zasedb in elektronike. Country je plesna glasba. Prvotno je bila namenjena poznopopoldnskim (ali zgodnjezvečernim) zabavam po končanem delu na polju. Temeljna plesa country sloga sta polka in valček. Country glasbo se povezuje s filmskim žanrom - westernom in glavnimi liki - kavboji. Za center country glasbe danes velja mesto Nashville v ameriški zvezni državi Tennessee. Poleg coutryja poznamo tudi country rock, country pop in druge zvrsti na osnovi coutryja.]]> Blues otožne pesmi. Beseda »blue« zato ne pomeni »modro«, temveč »otožno«. Skladbe (pesmi) so spremljali z ritmom poljedelskega orodja, kasneje pa s kitaro (ker je lahka in prenosljiva). Blues harmonije so preproste. Posebnost blues glasbe je v njeni izvedbi (interpretaciji). Legende bluesa so Muddy Waters, John Lee Hooker, B.B. King in drugi. Danes blues glasbo izvajajo mnogi glasbeniki ne glede na barvo kože, veroizpoved ali narodnost.]]> Soul rhythm and blues (r'n'b) in gospel glasbe. Beseda soul pomeni »duša«. V glasbene smislu je to izpovedno besedilo z otožno glasbo in poetičnim gledanjem na naravo in življenje. Soul je nastal je v Združenih državah Amerike ( New York, Chicago in Illinois). Tipična glasbila soula so ritem in solo kitara, bas kitara in klaviature. Bobni niso nujni sestavni del soul zasedbe. Nosilec glavnega poudarka je vokal - pevec.]]> Dance plesna glasba (angl. dance = ples, plesati), kot stil pa je elektronska plesna glasba. Nastala je po letu 1970 iz disco stila, ki se je pomešal z eksperimentalno pop glasbo tedanjega časa. Takrat se je tudi začel razvoj elektronskih in elektro-akustičnih inštrumentov in naprav, sintetične obdelave zvoka, ritem mašin, sekvencerjev in mnogih popolnoma na novo konstruiranih inštrumentov. V 90.-ih letih je uporaba računalnika v glasbi dance glasbo razvila v oblike house, techno, rave, drum'n'base, jungle, hardcore in gabber. Iz teh oblik pa so nastale nove različice in variante. ZA BISTRE GLAVE Večina slogov v dance glasbi se razlikuje po tem, koliko udarcev na minuto ima ritem mašina (teh je lahko od 90 pa vse do 200). Ta pulz ima tudi svojo enoto, ki se zapisuje kot bpm (beats-per-minute). Za same skladbe je značilno, da so precej dolge, nekatere tudi po več kot 20 minut z izrazitim pulzirajočim ritmom, ki spominja na srčni utrip.]]> New Age ugodja, sprostitve in miru. Izraz new age pomeni nova doba in predstavlja idejo, da naj bi se hitrost in norost sveta ustavila. Takrat naj bi nastopila nova doba višjega spoznanja in zavedanja. Človek pa naj bi se ozrl vase in pričel svoje misli usmerjati predvsem v dobra dela. Korenine new age glasbe segajo v leto 1970 in nazaj do beatniške generacije, ki ji je bila prva in edina naloga širiti med ljudi brezpogojno ljubezen, prijateljstvo in razumevanje. Današnja new age glasba se povezuje in navezuje na naravne zvoke, absolutno odklanja elektroniko, najraje pa posega po vzhodnjaških glasbilih. Mnogokrat se naslanja tudi na meditacijo in jogo ter sploh povzdiguje idejo duha in zdrav način življenja.]]> Narodna in narodno-zabavna glasba ljudska glasba, medtem ko jo narodnozabavna glasba povezuje z zabavno glasbeno industrijo. Narodnozabavna glasba je razširjena zlasti v Avstriji, Sloveniji, Švici in Nemčiji. V Sloveniji je znana in priljubljena predvsem zaradi številnih narodnozabavnih ansamblov, ki jo izvajajo na veselicah, porokah in drugih veselih trenutkih. Posvečeno ji je celo nekaj festivalov in tekmovanj. Na to zvrst glasbe se navezuje tudi nekaj inštrumentov: klarinet, trobenta, klasična ritem kitara, kontrabas in seveda harmonika. Izvajalci so običajno oblečeni v narodne noše. V glasbi prevladujeta dva ritma: polka in valček. Ker se je narodnozabavna glasba razvila iz narodne, torej ljudske glasbe, je njeno osnovno glasbeno vodilo godčevsko igranje in ljudsko petje. To so manj zahtevne glasbene oblike, sestavljene največkrat kot kitične pesmi z refrenskim delom. Inštrumentalni deli so namenjeni preigravanju kitice ali refrena, največkrat pa so le za to, da lahko poslušalci tudi zaplešejo. Večina ansamblov je ljubiteljskih. Izhajanje iz narodnega materiala prinaša glasbeno spontanost. Sama besedila so mnogokrat kičasta, sporočilnost pa predvidljiva. Govorijo o lepih starih časih, ljubezni do domače hiše, družine in staršev, zdravju in veselju, žlahtni kapljici, radosti do življenja in prijateljev... Pod vplivom popularne glasbe nastajajo med narodnozabavnimi plesnimi ritmi tudi drugačni ritmi. Ena takih izpeljank je turbo folk. Pri njem gre predvsem za učinek večinoma manj kvalitetnih besedil.]]> Jazz pomešale in spojile evropske glasbene kulture z glasbo črnskega prebivalstva, ki je gojilo blues. Jazz glasbenih stilovje več. Pomembnejši so ragtime, dixieland, swinga, be-bop, cool jazz, soul jazz, free jazza in acid jazz. Za vse jazz stile je značilna improvizacija in sinkopiran ritem. Tipični inštrumenti osnovnih jazz zasedb so jazz in bas kitara, saksofon, pozavna, klavir, klarinet, trobenta, kontrabas, bobni in vokal.]]> Dixieland plesalo, je njegova priljubljenost hitro ,rasla predvsem v velikih mestih (New York, Chichago), ker je bilo tam veliko plesnih klubov in kavarn. Stilu dixieland pravijo tudi hot jazz ali »vroči jazz«. To je precej hitra in živa glasba, nekakšna kombinacija trobilne zasedbe (in značilnih marš ritmov), klavirske ragtime igre ter improvizacij na inštrumentih, kot so trobenta, klarinet, pozavna ali banjo. Precej dobra je tudi tolkalna sekcija, ob njen pa so še kitara ter kontrabas.]]> Swing zamah« ali »zibanje«. Swing glasbo so igrali mnogi posamezniki, pravi preboj pa je nastal v obdobju velikih big band orkestrov in virtuoznih posameznikov (Nat King Cole, Buddy Rich, Earl Hines, Glenn Miller, Count Basie, Artie Shaw). Večji orkestri so imeli v svojih sestavah tudi vokal in klavir (znani swing jazz pianisti so bili Duke Ellington, Count Basie in Oscar Peterson) in izvrstne instrumentaliste (Benny Goodman - klarinet, Charlie Parker - saksofon, Louis Armstrong - trobenta in Chick Webb - tolkala). Osnovna zasedba big banda so 4 trobente, 4 tromboni, 5 saksofonov in tolkalna sekcija. Značilnost swing jazz glasbe so solistična preigravanja delov skladbe in ustvarjanje napetosti med melodijo in ritmom.]]> Bebob hiter in nemiren, a virtuozen jazz stil. Zasedba bebop ansamblov je mnogokrat komorna, ker so manjše zasedbe bistveno bolj prožne, kakor veliki orkestri. Običajna zasedba je bila po en glasbenik na saksofonu, trobenti, klavirju, kontrabasu in tolkalih. Vsi melodični inštrumenti so ob izvajanju skladbe vedno improvizirali. Bebop je bil značilen za obdobje 2. svetovne vojne, v svet so ga razširili ameriški vojaki v Evropi. Med znanimi bebop glasbeniki so bili Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Miles Davis, John Coltrane, Benny Goodman in Glenn Miller.]]>