Uvod temeljna elementa, ki se v glasbeni umetnosti nenehno prepletata in dopolnjujeta. Eden brez drugega ne moreta. Na poti do glasbe je najprej potrebna glasbena ideja. Prvi korak je zunanja ali notranja pobuda, ki v ustvarjalcu povzroči, da izpove svojo reakcijo s pomočjo glasbe. Temu trenutku pravimo glasbena invencija. Sledi ji drugi korak, glasbena dispozicija. Takrat skladatelj (avtor glasbe) svojo zamisel prične preverjati. Izbira inštrumente, glasove, zasedbo, načine in zahtevnost izvajanja, pa tudi določeno obliko, s katero bo najbolje predstavil svojo glasbeno idejo. Pri tem upošteva tudi vse tehnične in druge možnosti, ki so mu glede na čas in kraj dosegljive. Sedanji čas je skladateljem bolj naklonjen, saj imajo bistveno več tehničnih možnosti, kot so jih imeli ustvarjalci pred njimi. Pogledamo samo glasbeni zapis. Ta je danes lahko v obliki zvočnega posnetka, ki se v tonskih studiih dodatno obdeluje na mnogo načinov. Tretji korak do glasbe je njena obdelava. Temu pravimo glasbena kompozicija. Skladatelj s svojim znanjem, ki si ga je pridobil v času strokovnega šolanja, zamisli uredi po vseh glasbeno-strokovnih merilih v določeno skladbo in jo kot živo izvedbo, kot notni zapis ali zapis na drugem mediju, ponudi javnosti.]]> Glasba po vsebini programsko glasbo in

neprogramsko glasbo(tudi absolutna glasba).

Pod programska glasba razumemo glasbeno delo, ki je povezana z neglasbeno vsebino. To je nekakšen glasbeni zemljevid ali načrt poti, ki usmerja poslušalca v določeno smer razmišljanja in razlaganja vsebine. Avtor je predvidel naslov ali program, ki nas usmerja k interpretaciji samega glasbenega dela. Vsebina je tako sestavljena iz vrste dogodkov, glasbenih misli in dejanj, tonskih situacij in slik. Ne smemo pa zamenjevati programske glasbe s tonskim slikanjem.. Pri tonskem slikanju ob naslovu »Potok« slišimo hitro drseče in prelivajoče se tone na harfi, ob naslovu »Lov v gozdu« pa zazveni oddaljen lovski rog ali klarine (ki zaigra melodijo kukavice ku-ku). Naslov skladbe je povezan z vsebino, ki jo je želel skladatelj z glasbo predstaviti. Neprogramska (absolutna) glasba je bolj svobodna in manj obvezujoča. Pri neprogramski glasbi avtor razmišlja zgolj o glasbi sami. Naši občutki ob poslušanju interpretacije glasbe ne izhajajo iz zunanjega sveta (naslov glasbe, vsebina,...), temveč so zgolj naša lastna doživetja, razmišljanja in občutenja, ki jih ta glasba spodbuja. Naslov skladbe je običajno povezan z načinom izvajanja skladbe. Programska ali neprogramska oblika ne vplivata na samo kvaliteto glasbe. Predlogi: a) Skladba 26 b) Skladba 23 c) Knjiga d) Popotovanje e) Kako smo ujeli čas f) Moj album s fotografijami g) Nedelja h) Ponedeljek i) 987 j) 789]]>