Uvod način igranja, moramo paziti, ker se na določena glasbila da igrati kot na brenkalo, ali kot na godalo. Današnja glasba predvideva najrazličnejše načine igranja, zato je temeljno načelo delitve tisto, ki ohranjati osnovni red.]]> Godala Godala so glasbila, po katerih vlečemo (godemo) z lokom. Imajo napete strune, zato jim pravimo tudi kordofoni. Vendar niso vsi kordofoni godala. Na nekatere kordofone tudi brenkamo. Klavir, ki je prav tako kordofon, je tolkalo. Za godala je pomembno, da oblikujemo ton tako, da preko žic vlečemo s posebej za to namenjenim glasbenim lokom. Lok je sestavljen iz lesene palice, ki ima na eni strani konico, na drugi pa premakljiv vijak (žabico) za napenjanje konjske žime. Žimo mažemo s kolofonijo (posebna vrsta smole), da ob vlečenju preko žice povečamo napetost in s tem tudi ton. Godenje je posebna tehnika igranja in ni prav preprosta. Učenje je zahtevno in šele po dolgem času pridobimo občutek za pravi pritisk loka na napete strune, da zazvenijo in zapojejo, kakor želimo. Godala so
  • violina
    • ,
  • viola
    • ,
  • violončelo
    • in
  • kontrabas
    • .]]>     Pihala pihamo. Imenujemo jih tudi aerofone, ker s pomočjo zraka tvorijo zvok. Pihala so lesena ali iz umertnih materialov. Večina teh glasbil ima luknjice, ki jih prekrivamo in odkrivamo s prsti ali posebnim mehanizmom. S tem daljšamo in krajšamo inštrumentovo cev in tako spreminjamo višino tona. Pihalni inštrumenti so
  • podolžne in prečne flavte
    • ,
  • oboa
    • ,
  • angleški rog
    • ,
  • klarinet
    • ,
  • saksofon
    • ,
  • fagot
    • ,
  • panova piščal
    • ,
  • okarina
    • ,
  • dude ali gajde
    • . Posebna pihala so cerkvene orgle, ustne harmonike (orglice) ter seveda akordeon (harmonika).]]>     Trobila trobimo. Imenujemo jih tudi aerofone Za razliko od pihal so trobila večinoma kovinska. Trobljenje je posebna tehnika, pri kateri tvorimo ton z napetimi ustnicami. Zvočno barvo trobila določa ustnik v katerega trobimo. Poznamo tri oblike ustnikov: kotlast (plitek, primeren za trobento in pozavno), ki daje čist in jasen ton, čašast (nekoliko bolj globok, primeren za pozavno in krilni rog), ki daje nekoliko mehkejši in temnejši ton in lijast (podolgovato globok, primeren za rog), ki daje mehak in temen zvok. Višino tona pri trobilih spreminjamo z napetostjo ustnic, z ventili (trobenta) ali s potegom oziroma povlekom cevi (pozavna). Trobila so
  • trobenta
    • ,
  • pozavna
    • ,
  • rog
    • ali horn in
  • tuba
    • .]]>     Tolkala udarjanjem. Ton lahko proizvedemo na dva načina. Če pri glasbilu zaniha njegova lastna snov, iz katere je narejen, potem se ta glasbila imenujejo idiofoni ali samozvočniki. Nanje igramo tako, da neposredno udarjamo drugega ob drugega. Taka glasbila so činele in kastanjete. Idiofoni delujejo po enakem principu, kot bi tleskali s prsti ali ploskali z rokami. Tolkala so tudi glasbila na katera udarjamo posredno z različnimi pripomočki (tolkalca, kladivca, metlice ali palice). Med takšna glasbila spadajo triangel, ksilofon in zvonovi. Poznamo pa tudi idiofone, ki proizvajajo zvok tako, da po njih strgamo (rašpla ali guiro in raglja), jih potresamo (ropotulje, cabassa, kraguljčki, maracas), trzamo (drumlica, glasbena skrinjica na valju) ali drgnemo (pojoča žaga, kozarci). Posebna skupina tolkal so membranofoni. To so glasbila, ki imajo napeto opno (membrano). Med ta tolkala spadajo bobni, na katere igramo s posebnimi tolkalci in palicami (pavke, mali boben, vojaški boben) ali pa z roko (bongo, konga, tom-tom). Pozor! Edino tolkalo iz skupine kordofonov, torej glasbil s strunami, je klavir. Po načinu igranja je seveda tolkalo, saj po strunah udarjajo posebna kladivca.]]> Brenkala brenkamo po napetih strunah. Brenkamo s prsti ali s pripomočki trikotnih oblik iz različnih srednje mehkih materialov. Tem pripomočkom pravimo trzala ali brenkalice. Zelo popularno brenkalo je kitara (in vse njene sorodnice, od večstrunskih kitar do havajske kitare, električne in jazz kitare …). Večja sorodnica kitare je harfa. Med brenkala spadajo še mandolina, citre, banjo (bendžo, benđo), lutnja in cister. ]]> Glasbila s tipkami sodijo v različne skupine. Zanje je značilno, da imajo tipke (klaviaturo), s pomočjo katerih izvabimo zvok. Za tipke ni pravilo, da imajo klavirsko razporeditev. V to skupino sodijo glasbila, ko z mehaniko gumbov (s pritiskom na gumb) proizvedejo zvok. Tipka je v razvoju glasbil pomenila velik napredek. Omogočila je razmerje igranja »ena proti ena«, kar pomeni ena tipka – en zvok. S tem se je povečala možnosti hitrejšega igranja in igranja različnih kombinacij (če imamo glasbilo z več manuali, klaviaturami). Med glasbila s tipkami štejemo vse vrste klavirjev, čembalo, orgle, akordeone in druge inštrumente s tipkami, klaviaturo ali manuali.]]>