Uvod molove lestvice je 1-½-1-1-½-1-1. Najlažje si jo predstavljamo, če vzamemo za osnovo razporeditev belih tipk na klaviaturi in sledimo zaporedju od tona A do A, torej a-h-c-d-e-f-g-(a). Lestvico sestavljata ponovno dve skupini štirih tonov, imenovani tetrakord. Delitev znotraj skupine molovega sistema sta spodnji tetrakord 1-½-1 in zgornji tetrakord ½-1-1. Med prvim tetrakordom (a-h-c-d) in drugim tetrakordom (e-f-g-a) je celotonsko razmerje (d-e). Poznamo 12 osnovnih molovih tonovskih načinov, ki lahko nastanejo kot zaporedje predpisanega sistema na kateremkoli od dvanajstih tonov znotraj oktave. Ker stopenjska shema molove tonske lestvice ni vezana na nobeno določeno (izhodiščno) višino tona, jo lahko poimenujemo tudi s solmizacijskimi zlogi, enako kakor durovo lestvico, le da pričnemo na zlogu la. Solmizacijski zlogi zaporedja molove lestvice so: la-si-do-re-mi-fa-so-(la). Med si-do in mi-fa je polton. Različne molove lestvice poimenujemo po izhodiščnem tonu. Lestvica, ki smo jo pričeli na tonu A, se zato imenuje a-mol lestvica. Njeni toni so a-h-c-d-e-f-g-a (ali bele tipke na klaviaturi od A do A). Vedeti moramo, da ima vsak durovski tonovski način svoj pripadajoči ali vzporedni molovski način. Osnovni ton leži vedno za malo terco (torej 1½ tona) nižje od izhodiščnega (osnovnega) tona dura. Za označevanje dura uporabljamo velike črke abecede (na primer C-dur), za označevanje mola pa male črke abecede (na primer a-mol). ZA BISTRE GLAVE Spremembe v zgornjem tetrakordu pa vodijo v 3 različne molove načine in sicer:

naravni mol, ki ima med 5. in 6. stopnjo poltonski postop, med 6. in 7. ter med 7. in 8. stopnjo pa celotonski postop (zgornji tetrakord je torej ½-1-1);

harmonski mol, ki ima poltonski postop med 5. in šesto ter med 7. in 8. stopnjo, s tem pa postop tona in pol med 6. in 7. stopnjo (zgornji tetrakord je torej ½-1½-½);

melodični mol, ki ima med 5. in 6. stopnjo ter med 6. in 7. stopnjo celotonski postop, med 7. in 8. pa poltonski postop (zgornji tetrakord je torej 1-1-½).

]]> a-mol Naravni a-mol nastane po sistemu 1-½-1-1-½-1-1. Toni naravnega a-mola so torej a-h-c-d-e-f-g-a. ZA BISTRE GLAVE
Ko naravni mol spreminjamo v hormonskega in melodičnega, ostane spodnji tetrakord nespremenjen, kar pomeni, da se toni a-h-c-d ne spremenijo, prav tako pa se ne spremeni celotonska razdalja med tetrakordoma. Nespremenjena pa ostajata tudi prvi in zadnji ton zgornjega tetrakorda. Shema harmonskega mola je 1-½-1-1-½-1½-1, kar pomeni, da so to toni a-h-c-d-e-f-gis-a. Shema melodičnega mola je 1-½-1-1-1-1½, kar pomeni, da so to toni a-h-c-d-e-fis-gis-a. Pri igranju le-tega načina (melodičnega) pa v smeri navzdol prevzame melodična lestvica ponovno svojo naravno obliko.]]> e-mol e-mol nastane po sistemu 1-½-1-1-½-1-1. Toni naravnega e-mola so torej e-fis-g-a-h-c-d-e. ZA BISTRE GLAVE
Ko naravni mol spreminjamo v hormonskega in melodičnega, ostane spodnji tetrakord nespremenjen, kar pomeni, da se toni a-fis-g-a ne spremenijo, prav tako pa se ne spremeni celotonska razdalja med tetrakordoma. Nespremenjena pa ostajata tudi prvi in zadnji ton zgornjega tetrakorda. Shema harmonskega mola je 1-½-1-1-½-1½-1, kar pomeni, da so to toni e-fis-g-a-h-c-dis-e. Shema melodičnega mola je 1-½-1-1-1-1½, kar pomeni, da so to toni e-fis-g-a-h-cis-dis-e. Pri igranju pa v smeri navzdol prevzame melodična lestvica ponovno svojo naravno obliko.]]> d-mol ZA BISTRE GLAVE Ko naravni mol spreminjamo v hormonskega in melodičnega, ostane spodnji tetrakord nespremenjen, kar pomeni, da se toni d-e-f-g ne spremenijo, prav tako pa se ne spremeni celotonska razdalja med tetrakordoma. Nespremenjen pa ostaja tudi prvi in zadnji ton zgornjega tetrakorda. Shema harmonskega mola je 1-½-1-1-½-1½-1, kar pomeni, da so to toni d-e-f-g-a-b-cis-d. Shema melodičnega mola pa je 1-½-1-1-1-1½, kar pomeni, da so to toni d-e-f-g-a-h-cis-d. Pri igranju v smeri navzdol prevzame melodična lestvica ponovno svojo naravno obliko.]]>