Uvod intervalni in lestvični sistem. Da postane glasbeni material nosilec glasbenih informacij, potrebujemo sistematično ureditev. Zato so nastali različni sistemi glede na kulturni prostor in glasbeno-zgodovinska obdobja. Zahodni tonski sistem, ki sega do grške antike, uporablja različne tone (ki jim v fiziki rečemo zvoki) in izključuje šume in ropote. Tako iz tonskih meril, kot so višina tona, dolžina tona ter jakost in barva tona, postane njegova višina najpomembnejši element za zgradbo glasbene teorije. Osnovnemu sistemu rečemo tonsko zaporedje. Ustaljeno in temeljno tonsko zaporedje, ki ga imamo za sistem in model, je delitev oktave na 12 poltonov. Ta delitev velja za Evropo. V Indiji delijo oktavo na 22 šrutijev, kar pomeni delitev na bistveno manjše enote, kot je polton. Tonski material zahodnega tonskega sistema se razteza čez 8 oktav in ga imenujemo materialna lestvica.]]> Sedem glavnih tonov A, H, C, D, E, F, G (v slovenskem jeziku uporabljamo namesto črke B črko H). Ti toni predstavljajo bele tipke na klaviaturi. Med toni H in C ter E in F sta poltona, med ostalimi so celi toni.
Razdalje med toni imenujemo intervali. Za bistre glave
Današnji uglasitvi pravimo 12-tonska temperirana uglasitev, kar pomeni, da smo oktavo razdelili na matematično točno določljivih 12 poltonov in vsak od njih predstavlja natančno eno dvanajstino obsega ene oktave.]]> Intervali sekunda (razdalja od prvega do naslednjega tona),

terca (razdalja med prvim in tretjim tonom),

kvarta (razdalja med prvim in četrtim tonom),

kvinta (razdalja med prvim in petim tonom),

seksta (razdalja med prvim in šestim tonom),

septima (razdalja med prvim in sedmim tonom),

oktava (razdalja med prvim in osmim tonom).

Prima se imenuje ponovitev istega tona. Sočasno izvajanje (petje ali igranje) istega tona se imenuje unisono, kar pomeni v enem glasu.]]> Lestvični sistem