Uvod Glasbila Mehanska Elektronska Ojačevalci Mikrofoni Snemalne naprave fonograf (phonograph - phono /fono/ pomeni »ton«, graph /graf/ pa »zapis«, oboje skupaj: tonski zapis). Kovinski valj fonografa so nato spremenili v vinilno ploščo, fonograf pa v gramofon. Prvo elektronsko snemanje zvoka se je zgodilo pred sto leti, ko so izumili mikrofon, ki je znal poslušati zvok in ga spreminjati v električno valovanje. Pričel se je razvoj snemalnih naprav, od posebnih plošč do magnetnih trakov. Prvi magnetofon je bil narejen pred sedemdesetimi leti. Snemalne naprave so danes zelo različne, od klasičnih magnetofonov, ki uporabljajo še vedno magnetni trak, do digitalnih magnetofonov, ki zvok snemajo na trdi disk, na računalniške čipe ali v druge oblike digitalnih medijev. Vse snemalne naprave imajo skupno značilnost: izvor zvoka (inštrument, glas) morajo spremeniti iz zvočne oblike v elektronsko obliko (to opravi mikrofon). Naprave zvok zajamejo, električni impulz nato posnamejo in nazadnje shranijo. Pri poslušanju ga preko zvočnika spet spremenijo iz elektronskega zapisa v zvočno obliko.]]> Različni predvajalniki in mediji gramofon. Na gramofonu se vrti vinil plošča (črne plošče iz posebnega materiala imenovanega vinil). Glasbo, ki je zapisana mehansko, odčitava posebno občutljiva igla. Naslednik klasičnega gramofona je današnji gramofon, kje se namesto vinil plošče vrti zgoščenka (cd plošča). Razlika je v tem, da se je mehanski zapis zamenjal z digitalnim, gramofonsko iglo pa nadomešča laserski žarek. Magnetofon je naprava, ki odčitava s posebno magnetno glavo zapis na traku in ta magnetni zapis spremeni v signale, ki jih preko zvočnika slišimo kot zvok. Njegova pomanjšana verzija je kasetofon, kjer je širok magnetofonski trak zmanjšan in vstavljen v kaseto. Delovanje je enako kot pri klasičnem magnetofonu. Poznamo tudi mikrokasetofone, imenovane tudi diktafone, kjer so kasete še manjše in tudi že diktafone z digitalnim zapisom zvoka. Posebna oblika snemanja in predvajanja tona je MP3 oblika. MP3 je digitalni zapis zvočnih datotek v računalniškem jeziku. Računalniški program zna ustvariti MP3 format datoteke in jo potem tudi odpreti in spremeniti v glasbo. Tako je računalnik hkrati snemalna naprava, predvajalnik glasbe in glasbeni arhiv. Nič pa ne more nadomestiti glasbe, ki jo sprejemamo v živo na koncertu.]]> Radio, TV in internet Radio je tehnologija, ki omogoča prenos zvočnih signalov s prilagajanjem elektromagnetnih valov . Radijski prenosi signalov so razdeljeni po frekvenčnih območjih glede na uporabnike: policija, letalstvo, mornarica, telefonija, radio in televizija …. Radio je naprava, ki sprejema signal in ga spreminja v nam slušno obliko zvoka. Radio je tudi ustanova. Naloge radijskih postaj so različne. Vsem pa je skupno nekaj značilnosti, pošiljanje obvestil različnih vsebin, reklame, pogovori in glasba. Dandanes pod besedo radio razumemo radijski oddajnik, radijski sprejemnik in samo ustanovo, ki oblikuje radijski program. Televizija (skrajšano TV) je tehnologija prenosa slike in zvoka na daljavo. Torej gre za nekakšen radio s sliko. Televizija je sopomenka za televizijski sprejemnik, napravo, ki oddaja TV sliko in zvok v prostor in za ustanovo – televizijsko postajo. Danes se glasba posluša in izmenjuje tudi preko preko svetovnega spleta ali interneta. Internet je računalniško omrežje, ki povezuje računalnike po vsem svetu.]]>