﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "GLASBENA VZGOJA 5">


	<stopnja id="1" podnaslov = "Glasba z različnih koncev sveta">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/5i_03.swf|Glasba združuje ljudi po vsem svetu.|Avtor: Nina Rupel, Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Uvod</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#E5B5A6"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Vse glasbe sveta se ne da zajeti v nekaj, kar bi lahko poimenovali »svetovna glasba«, saj je njena raznolikost prevelika. Glasba, tako kot druge umetnosti, ne more ubežati temu, kar nosi človek v sebi iz zgodovinskega spomina in kar vanjo sproti vgrajuje. Glasba je prepletanja preteklosti s sedanjostjo in hkrati sedanjosti s preteklostjo. Na glasbo je vplival tudi tehnični razvoj. Z industrijskim razvojem so se izpopolnjevali tudi inštrumenti. Z razvojem računalništva so se ponudile glasbeni umetnosti skoraj neomejene možnosti. Sicer pa glasba spremlja človeka skozi celotno zgodovino in njene temelje lahko zasledimo v sami pradavnini.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	
	<stopnja id="2" podnaslov = "Glasba z različnih koncev sveta">
		<podstopnja id="a" vAs="video/5v_03_1.flv|Gala otvoritveni koncert, Simfonični orkester SFK, dirigent Mojmir Sepe, bariton Gabriel Lipuš. Festival Bled 2007.
Iron Horse, Škotska, Okarina folk festival 2001. 
Magna Carta, Anglija, No borders music festival Bled.
 |Avtor: Videofon d.o.o. in ATM TV Kranjska Gora|--CR|" poz="2">
		<naslov>Evropa</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Podobno kot celotno glasbo sveta je moč razumeti tudi evropsko glasbeno zakladnico kot zgodovino dveh poti. Pot narodne (ljudske) zapuščine in pot umetnostnih/zgodovinskih obdobij – prepletanje ljudske in umetne glasbe, ki so zaznamovala glasbeni razvoj Evrope. 
Za evropsko glasbeno kulturo je značilna precejšnja raznolikost, saj so narodi vsak po svoje razvijali pa tudi negovali glasbene posebnosti. 
Današnja evropska glasba je v svojem umetniškem okolju prepletena z mnogimi vplivi vsega sveta, a vendar je v njej najti kar precej tistega, čemur pravimo tradicionalno.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
		
	
	
	<stopnja id="3" podnaslov = "Glasba z različnih koncev sveta">
		<podstopnja id="a" vAs="video/5v_03_2.flv|Jaipur Kawa Brass Band (Indija), Bauls of Bishwa (Indija) in Namgyal Lhamo (Tibet). No borders music festival Bled.|Avtor: ATM TV Kranjska Gora|--CR|" poz="1">
		<naslov>Azija</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Azija je največja celina sveta, kar štirikrat je večja od Evrope. Azija je tako celina številnih narodov in zato je tudi kulturno-umetniško zelo bogata in barvita. 
Zanimivi sta tako njena umetna kot tudi ljudska glasba. Glasbo Azije imenujemo tudi orientalska glasba, ki se močno razlikuje od evropske. Njeno prepletanje z zgodovino, verami in ljudskimi navadami, je izrednega pomena. 
Za kitajsko glasbo je značilno, da večino glasbenega materiala črpa iz tonske lestvice s petimi toni, medtem ko imajo Indijci več tonov kot jih uporabljamo v Evropi. Zvočno je tako azijska glasba izredno bogata in raznolika, saj za igranje uporabljajo številna drugačna glasbila kot jih poznamo pri nas.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>

<stopnja id="4" podnaslov = "Glasba z različnih koncev sveta">
		<podstopnja id="a" vAs="video/5v_03_3.flv|Djembass and Dousty Dos Santos (Senegal, Mali, Maroko, Alžirija). No borders music festival Bled.|Avtor: ATM TV Kranjska Gora|--CR|" poz="2">
		<naslov>Afrika</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Afriko imenujemo tudi <i>črna celina</i> in je druga največja celina na svetu. Od tu izhaja celoten človekov razvoj. 
Afriška kultura in glasba temeljita na ljudskih običajih. Afriška glasba je jezik obredov (ritualov) in običajev, ki so prepleteni z gibanjem, plesanjem in petjem. 
Afrika je bila dolgo časa pod kolonialnim vplivom Špancev, Francozov in Angležev. Tako je njena glasbena govorica prevzela tudi glasbene vplive tedanjih gospodarjev. 
Skupaj s suženjstvom pa se je afriška glasba selila tudi v Ameriko in se tam ukoreninila v glasbenih oblikah in vsebinah, kot sta blues in jazz. 
Za samo afriško glasbo je značilno uporabljanje množice tolkal, piščali in naravnih glasbil. Ta glasbila so za afriška ljudstva in plemena izredno dragocena.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>	

<stopnja id="5" podnaslov = "Glasba z različnih koncev sveta">
		<podstopnja id="a" vAs="video/5v_03_4.flv|Zasedba Bid Bang iz Radovljice igra jazz.|Avtor posnetka: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|www.kd-bidbang.si/" poz="1">
		<naslov>Amerika</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Ameriška celina je razdeljena na Severno in Južno Ameriko in jo je Evropa odkrila šele pred dobrimi petsto leti.
Tudi v obeh Amerikah so živeli prvotni prebivalci. Glasba staroselcev (Inki, Maji, Azteki, severnoameriški Indijanci) predstavlja prvotno ameriško glasbeno zgodovino, ki je še danes vir navdiha mnogim glasbenikom. Njihovo glasbeno bogastvo je zaradi preganjanja osvajalcev (Španci, Portugalci, Angleži, Francozi …) skoraj izginilo. 
Današnja ameriška glasba je mešanica glasbene kulture staroselcev, priseljeniške kulture Evropejcev in glasbe pripeljanih afriških sužnjev. 
Jazz glasba je primer takšne mešanice evropske, afriške in ameriške glasbene kulture. Mešanje različnih glasbenih izrazov je tudi vzrok razcveta sodobne zabavno-popularne glasbe.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
<stopnja id="6" podnaslov = "Glasba z različnih koncev sveta">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/5r_03_6didjeredu.jpg|Aborigin igra na didegeridoo. Glasbilo z vibrirajočim zvokom je postalo popularno tudi med mladimi uličnimi glasbeniki po vsem svetu.|Avtor: Corey Leopold|--CC--BY--NC|http://www.flickr.com/photos/cleopold73/2552761429/sizes/l/" poz="2">
		<naslov>Avstralija</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Avstralije je dežela prvotnih prebivalcev imenovanih Aborigini. Za njihovo kulturno-glasbeno predstavitev je pomembna povezava petja in plesa. Najbolj znano glasbilo Avstralije je <font color="#E5B5A6"><a href="event:pics/5r_03_6didjeredu.jpg|Aborigin igra na didegeridoo. Glasbilo je postalo popularno tudi med mladimi uličnimi glasbeniki po vsem svetu.|Avtor: Corey Leopold|--CC--BY--NC|http://www.flickr.com/photos/cleopold73/2552761429/sizes/l/">didgeridoo</a></font>, leseno glasbilo z <font color="#E5B5A6"><a href="event:pics/5z_03_6_didgeridoo.swf|Globoki vibrirajoči zvokovi didgeridooja.||">vibrirajočim zvokom</a></font>. 
Umetna glasba Avstralije izvira iz evropske glasbene zakladnice. Tja so jo pripeljali Angleži in Francozi in ostali narodi, ki so naseljevali Avstralijo. Glasba Aboriginov je postala del turistične ponudbe, kakor da gre za spominke iz davne preteklosti. 
Avstralija je znana tudi po rock in pop glasbi, ki je mešanica glasbe iz nekaterih tradicionalnih inštrumentov s sodobnimi glasbenimi tokovi (tudi hip-hop). 
V klasični glasbi sta znana velika simfonična orkestra iz Sydneyja in Melbourna ter operno-baletni ansambel znamenite <font color="#E5B5A6"><a href="event:pics/G6f_03_6avstralija.png|Svetovno znana zgradba opere v Sydneyu.|Avtor: Elfike|--CC--BY--NC|www.flickr.com/photos/elfike/125882897/">glasbene hiše</a></font> v Sydneyju.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
			
</zadeva>			
