﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "GLASBENA VZGOJA 5">


	<stopnja id="1" podnaslov = "Glasbene ustanove">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/5r_02_filharmonija.jpg|Slovenska filharmonija v Ljubljani. V ozadju Ljubljanski grad.|Avtor: Slovenska filharmonija|--CR|http://www.filharmonija.si/" poz="1">
		<naslov>Uvod</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#E5B5A6"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Ustanove, ki se ukvarjajo s poučevanjem in izvajanjem glasbe, imenujemo glasbene ustanove. Sistem glasbenega šolanja je sestavljen iz glasbenega vrtca, nižje glasbene šole, srednje šole in glasbene akademije. Med glasbene ustanove pa prištevamo tudi tiste, kjer se glasbo goji in poustvarja – to so glasbena gledališča, operne hiše in najrazličnejše koncertne dvorane.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	
	<stopnja id="2" podnaslov = "Glasbene ustanove">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/d5f-02-glasbena-ustanova.png|V glasbeni šoli se učimo igrati na glasbila.|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Glasbene šole, akademija</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Nižja glasbena šola daje temeljno znanje posamezniku, ki se želi z glasbo resneje ukvarjati. V glasbeni šoli se učimo osnove glasbene teorije, petja, igranja na inštrumente in plesa. Končno stopnjo glasbenega usposabljanja si pridobi posameznik na glasbeni akademiji, kjer se nadgradnji igranja na inštrument, plesu ali petju, pridruži še znanje iz dirigiranja, komponiranja (kompozicije), sakralne glasbe in glasbene pedagogike. Učitelji glasbene vzgoje svoje znanje izpolnjujejo na pedagoški fakulteti. Posebna smer glasbenega študija se imenuje muzikologija ali veda o glasbi. Etnomuzikologija je znanstveni študij glasbe v okviru kulture. Ukvarja se z moderno ali ljudsko glasbo vseh svetovnih kultur v povezavi z navadami ljudi, plesnim izročilom in z zgodovinskim.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>

<stopnja id="3" podnaslov = "Glasbene ustanove">
		<podstopnja id="a" vAs="video/5v_02_2.flv|Odlomek koncerta Gašperja Primožiča s prijatelji, v cerkvi sv. Martina v okviru Festivala Bled.|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Koncertne dvorane</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[koncertna dvorana je večji prostor za glasbenega izvajalca ali izvajalce in publiko. Koncertna dvorana mora zadovoljiti tri kriterije, imeti mora:
<b><li>zvočnost ali akustiko,</li><li>prostor za poslušalce - publiko, ki morajo videti na oder in</li><li>primernost prostora - ambienta za stil glasbe, ki se izvaja. </li></b>
Poznamo tudi koncertne dvorane na prostem. To so avditoriji, paviljoni, trgi, določeni predeli mestnih četrti ali arkade, kjer se odvijajo nastopi in koncerti. Koncertna dvorana <font color="#E5B5A6"><a href="event:pics/5r_02_2_koncertnaprostem.jpg|Rock koncert na prostem.|Avtor: Cgo2|--CC--BY|http://www.flickr.com/photos/cgo2/1032059594/sizes/o/">na prostem</a></font> je za posebne namene lahko postavljena tudi sredi gozda, travnika, na reki ali kje drugje. Pomembno je le, da je namenjena koncertom in koncertiranju in da zadovoljuje prej naštete tri kriterije.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>		

<stopnja id="4" podnaslov = "Glasbene ustanove">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/5r_2_3_operascalaflickr.jpg|Dvorana svetovno znane operne hiše Scala v Milanu. Na sliki vidimo lože in sedeže za gledalce, pod odrom prostor namenjen orkestru. Na odru delavci pripravljajo postavitev za novo predstavo.|Avtor: ImipolexG|--CC--BY--NC|www.flickr.com/photos/imipolexg/351707789/sizes/l/" poz="2">
		<naslov>Gledališče in opera</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Operna in gledališka hiša sta ustanovi, kjer se odvija glasbeno-koncertno življenje. Za razliko od koncertnih dvoran je v gledališču ali operi možno izvajati glasbo na dva načina: <b>na odru</b> ali <b>pod njim</b>. 
Če se glasba izvaja na odru, govorimo o glasbenem gledališču, saj so glasbeniki tudi del gledališke predstave ali pa je oder namenjen zgolj njim, glasbenikom. 
Operne hiše imajo poglobljen oder, nekakšno zvočno školjko pod glavnim odrom. Tu je prostor za operni orkester, pevci in pevke ter plesalci in plesalke pa so na odru. Orkester je pri izvedbi opernih in baletnih del v zvočni školjki zato, da ne motijo pogleda gledalcev na plesalce ali pevce na odru. 
Razlika med simfoničnim orkestrom in opernim orkestrom je v zasedbi. Operni orkester ime nekoliko manjšo zasedbo, sicer pa mora biti prav tako profesionalno uigran in sposoben za izvedbe najtežjih glasbenih del.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>	
	
	
</zadeva>