Uvod Slovenske pokrajine so v zemljepisnem smislu del ozemlja, ki ima skupne značilnosti v širšem pomenu. Mednje spadajo tudi glasba, šege in navade ter druge značilnosti povezane z glasbo. Ljudsko glasbo težko omejimo na pokrajine saj je vedno prestopala njene meje. Tako lahko govorimo, da ima slovenska ljudska glasba vseslovensko podobo saj podobne pesemske, plesne in glasbene vsebine najdemo na celotnem slovenskem ozemlju. Nekatere glasbene posebnosti pa izstopajo predvsem v njenih obrobnih pokrajinah.]]> Štajerska Štajerska je del severovzhodne Slovenije. Večja mesta so Celje, Ptuj, Velenje, največje ter gospodarsko središče pa je Maribor.

Trstenke so doma narejeno ljudsko glasbilo, ki so ga godci izdelovali iz različno dolgih stebelc trstike. Nanje so igrali v različnih krajih po Sloveniji, najdlje pa so bile v rabi na Štajerskem. S Štajerske je tudi pesem Preljubo veselje, oj kje si doma, ki jo je zaigral eden zadnjih ljudskih godcev na trstenke. Primeri folklornih skupin - Poljčane, Bistrica ob Dravi in Solčava. ]]> Gorenjska Gorenjska je alpska pokrajina ob zgornjem porečju Save. Omejujejo jo Karavanke, Kamniško-Savinjskih Alp in vzhodni del Julijskih Alp. Jedro Gorenjske je Ljubljanska kotlina do Žirovnice in Bleda. Večja mesta so Kranj, Jesenice, Tržič, Škofja Loka, Kamnik, Domžale in Medvode.

Ljudje so se v prostem času zabavali tudi ob plesu.

Glasba na posnetku iz Podkorena na Gorenjskem je spremljala snubitveni ples imenovan štajriš, ki so ga sicer plesali tudi v Avstriji in drugod po Sloveniji. Zanj je značilno, da se je s plesom v paru izmenjavalo petje pesmi, ki so jim rekli poskočnice. V pesmi so ljudje pogosto zapeli, kar si sicer niso upali povedati naglas. Primer folklorne skupine - Cerklje na Gorenjskem.]]> Prekmurje Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodu Slovenije ob meji z Avstrijo in Madžarsko. Leži na levem bregu reke Mure, po kateri je dobila ime. Ljudje se večinoma ukvarjajo s poljedelstvom, večji mesti pa sta Murska Sobota in Lendava.

Zaradi svoje lege sta prekmurska jezik in glasba delno pod vplivom sosednje Madžarske. Tako v prekmurskem ljudskem glasbenem izročilu najdemo tudi nekaj enoglasnih pesmi, ki so sicer značilnost madžarske glasbene tradicije. S tega območja pa imamo tudi enega najstarejših posnetkov slovenske ljudske pesmi, danes širše poznane snubitvene pesmi Marko skače. Posnetek je bil v Prekmurju narejen na voščene valje leta 1898. Primer folklorne skupine - Moščanci.]]> Koroška Koroška obsega območje Mežiške doline, zgornjega dela Dravske doline v občini Dravograd, Jezersko in del dveh pogorij: Karavank in Savinjskih Alp, del Koroške pa leži tudi v Avstriji. Tam so doma koroški Slovenci, ki imajo bogato ljudsko izročilo.

Koroška znotraj in zunaj slovenskih meja slovi po bogati vokalni tradiciji. Odlikuje jo večglasno ubrano petje, ki je bilo sicer značilno tudi za druge slovenske pokrajine, vendar se je najverjetneje tudi zaradi močne zborovske tradicije tu najbolj ohranilo. Ena od številnih koroških ljubezenskih pesmi je v štiriglasju zapeta pesem Snoči sem no pošto dobiv. Primera folklorne skupine - Ravne na Koroškem in Šentanel. ]]> Notranjska Notranjska je pokrajina Slovenije, ki obsega njen jugozahodni del. Pomembnejši kraji so Postojna, Logatec, Cerknica in Pivka. Za Notranjsko je značilen kraški svet s številnimi kraškimi pojavi. Med njimi so gotovo kraške jame, od katerih seveda po lepoti, pomembnosti in velikosti izstopa Postojnska jama.

Pripovedne pesmi zajemajo bogat del slovenskega ljudskega glasbenega izročila. Iz njih lahko razberemo kako so ljudje živeli, razmišljali, čustvovali in verovali, presojali ter vrednotili dogodke in odnose med ljudmi. Notranjska varianta družinske pripovedne pesmi Ta star purgar za mizo sedi pripoveduje o tem, kako oče določa usodo svojih dveh hčera. Prvo misli oženiti, drugo pa poslati v samostan. Primer folklorne skupine - Rakek. ]]> Primorska Primorska je ime za zahodni del Slovenije. Pojem Primorska pa se kot poimenovanje za pokrajino na področju severne obale Jadranskega morja uporablja šele dobrih 100 let. Danes Primorska predstavlja ozemlje razdeljeno na Goriško, Obalno-kraško in Notranjsko-kraško področje. Večja mesta so Nova Gorica, Koper, Piran, Izola, Ajdovščina, Tolmin, Sežana, Bovec, Ilirska Bistrica in Idrija. Goriško in obalno-kraško področje sta znana vinorodna predela. Precejšen vpliv na kulturno in glasbeno podobo je predvsem v obalnem delu imela tudi bližina Italije.

V ljudski pesmi ponavadi petje vsake kitice pričenja en pevec, čemur pravimo da 'poje naprej', ostali pa se mu pridružijo v ubranem večglasju. V Zatolminu na Primorskem večglasna moška pevska skupina poje na poseben način. Pevci vsako kitico pričnejo peti na drugem tonu, kar imenujemo 'stopničasto petje'. Pevec v ljubezenske pesmi Pa pride dol z graščince s 'petjem naprej' določi tudi na katerem tonu se bo pričela naslednja kitica. Ta način petja, ki je danes sicer redko prisoten, lahko zasledimo še pri nekaterih skupinah v Sloveniji. Primera folklorne skupine - Sežana in Piran. ]]> Dolenjska Dolenjska je gričevnata pokrajina ob reki Krki in njenih pritokih, nekoliko širše gledano pa k njej štejemo še Belo krajino. Primer narodne noše iz Dolenjske.

Ena še živih belokranjskih šeg je koledovanje na kresni večer. Takrat pevke, imenovane kresnice hodijo od hiše do hiše in pojejo kresne pesmi. Zanimiv je starejši način petja kresne pesmi Bog daj, bog daj dober večer pri kateri pevke pojejo tako, da preden ena skupina zaključi prvo kitico, druga že prične peti naslednjo kitico, čemur po domače pravijo, da 'se lovijo'. Pri obredu jih spremlja piskač, ki ritmično in melodično neurejeno piska na piščal.]]>