﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "GLASBENA VZGOJA 4">


	<stopnja id="1" podnaslov = "Glasbene igre">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Naučili se bomo...</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[<b>Glasbene igre</b> so vse igre, ki vključujejo glasbo kot osrednji del dejavnosti. Če je glasba sestavni del razvedrila, potem je namen glasbene igre dosežen. (Ali ne rečemo tudi, da glasbo <em>igramo</em> in da <em>igramo</em> na inštrumente?)]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	
	<stopnja id="2" podnaslov = "Glasbene igre">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Glasbena pravljica</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Pravljica je najstarejša oblika <b>človekove pripovedi</b>. Značilnosti pravljice so dogajanje se v nedoločenem času in kraju, pravljične bitja, ki imajo posebne sposobnosti, izgled ali so kakorkoli drugače nenavadne, zapleti prav-narobe, dobro-zlo, resnica-laž…
V glasbenih pravljicah pa je <b>prisotna glasba</b>. Pesmi nam na različne načine opisujejo in pojasnjujejo pravljično zgodbo. Glavni pravljični liki se izražajo zvočno in s pomočjo zvoka in glasba je nenehna prisotna.
Posebna oblika glasbene pravljice današnjega časa je <b>radijska igra</b>. Radijska igra je na poseben način oblikovana zgodba. Vanjo so vključeni mnogi liki z različnimi glasovi in karakterji. Radijska igra navadno temelji na dvogovorih. Glasbeni del igre je običajno umetna glasba, v glasbenih pravljicah pa tudi ljudska glasba. 
V glasbenih pravljicah so tudi glasbila sestavni del zgodbe (pravljica <em>Kako so nastale gosli</em> ali pravljična opera <em>Čarobna piščal</em>).]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
		
	
	<stopnja id="3" podnaslov = "Glasbene igre">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
			<naslov>Razredni koncert</naslov>
			<opis>
			<![CDATA[<b>Koncert</b> je posebna oblika glasbenega trenutka, kjer se srečajo izvajalci glasbe – glasbeniki in poslušalci – občinstvo. Na koncertu se pozorno prisluhne glasbi in glasba je tista, ki ima glavno vlogo. 
<b>Razredni koncerti</b> so glasbene prireditve ob različnih priložnostih. Pripravijo se ob različnih dogodkih in prilikah. Z glasbenim programom se popestri tak trenutek. Razlika med pravim in razrednim koncertom je predvsem v tem, da pri pravem koncertu nimamo vpliva na oblikovanje programa, uro ali dan koncerta, pri razrednem koncertu pa smo sami tisti, ki postavljamo vsa pravila.]]>
			</opis>	
		</podstopnja>
		
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="3">
			<naslov>Planiranje koncerta</naslov>
			<opis>
			<![CDATA[Pri planiranju koncerta upoštevamo razloge za organizacijo koncerta, določimo datum in uro koncerta, sestavimo seznam povabljenih in oblikujemo program. Za popolnejšo izvedbo koncerta potrebujemo tudi povezovalca ali napovedovalca.
<em>Razlogi</em> za pripravo razrednega koncerta so lahko zelo različni. <b>Program</b> ima lahko »rdečo nit«. S takim koncertom želimo predstaviti posebne dogodke (prvi pomladni dan), zanimive dni (prvi šolski dan), do raznih praznovanj (svetovni dan otroka, dan zemlje) in dogajanj v razredu, na šoli in širše. <b>Datum in ura</b> koncerta sta odvisna od publike, <b>vabljenih gostov</b>. Dopoldanski čas je namenjen običajno sošolcem in učiteljem, popoldanski pa staršem, sorodnikom in širšemu občinstvu.
<b>Povezovalec</b> ali <b>napovedovalec</b> je oseba, ki opozori publiko na avtorja in naslov skladbe, na izvajalce, ki pove nekaj besed o glasbi, ki ji bo na koncertu, pomaga pri vrstnem redu izvajanja, prispeva k odmorom med skladbami in vzpostavlja stik med glasbeniki, glasbo in poslušalci.]]>
			</opis>	
		</podstopnja>
		
	</stopnja>

	
	
	<stopnja id="4" podnaslov = "Glasbene igre">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
			<naslov>Skrivalnica</naslov>
			<opis>
			<![CDATA[Tudi <b>skrivalnica</b> je del glasbenih iger. Elementa, ki se skrivata, sta lahko podoba ali zvok. Eden se skriva pred našimi očmi, drug pred našimi ušesi. 
Tole je primer, ko v melodijo skrijemo pavzo. Zaigramo tri tone v lestvičnem zaporedju. Četrtega preskočimo in namesto njega počakamo v enaki ritmični vrednosti, kot bi bil »neslišen«. Nato nadaljujemo s petim, šestim, sedmim in zadnjim tonom lestvice. Tako smo »skrili« enega od tonov lestvice. Lahko skrijemo en ton znane melodije, ali pa skrijemo ritem valčka med množico dvočetrtinskih taktov, ki jih igramo na tolkala.]]>
			</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	
	<stopnja id="5" podnaslov = "Glasbene igre">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Glasbena uganka</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[<em>Glasbene uganke</em> so povezane z zvokom in glasbo. Ugibamo lahko načine, kako je zvok nastal ali katero glasbilo ga je zaigralo.]]>		
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>	
	
</zadeva>