Uvod Glasbena oblika je zgradba glasbenega dela. Vsak glasbeni domislek ali ideja se postopoma razvija. Iz osnovnih elementov se veže v večje enote, iz katerih je zgrajena celotna skladba. Glasbena oblika vedno izhaja iz glavnega motiva ali teme. Tako nastajajo najrazličnejše glasbene oblike ne glede na glasbene stile ali zasedbe. Poznamo ustaljene glasbene oblike iz preteklosti, pa tudi nove, ki nastajajo zaradi glasbenih in tehničnih novosti.]]> Pesem Pesemska oblika je najosnovnejša glasbena enota (forma), ki se pojavlja tako v ljudski kot tudi umetni glasbi. Poznamo enodelne, dvodelne, tridelne in večdelne skladbe. Ker so takšne glasbene oblike v preteklosti večinoma peli ali igrali, jih tudi danes poimenujemo kar pesemske oblike. Za enodelno pesemsko obliko skladbe je značilno, da vsebuje en sam del, ki se ponavlja (kitica pri pesmi). Dvodelna pesemska oblika skladbe ima dva dela, ki se med seboj razlikujeta, toda spajata se v celoto (pesem z refrenom). Tri ali večdelna pesemska oblika skladbe je glasbeno še bogatejša in se združuje v še večje glasbene enote. Pri pesemski obliki poimenujemo vsak del skladbe s črko abecede. Tako je prvi del imenovan A del, drugi B, tretji je C del in tako dalje. Enodelna pesemska oblika ima torej obliko A-A'-A''-A'''. Dvodelna pesemska oblika ima strukturo A-B, tridelna pa ima že dve varianti in sicer A-B-A' ali A-B-C.]]> Kanon kanon pomeni »zakon« ali »pravilo«. V glasbi je to tehnika skladanja glasbe in petja s strogim posnemanjem (dobesednim ponavljanjem) prvega vodilnega glasu – glasbenega elementa. Poznamo več vrst kanonov. Poglejmo si dva. Strogi kanon ima notiran samo en glas. Vsi ostali glasovi izvajajo isto skladbo, le v določenem časovnem zamiku. Ta zamik je od glasu do glasu vedno enak. Glasovi so največkrat označeni s številkami. Konec skladbe je, ko vsi glasovi odpojejo predpisano glasbo. Krožni kanon se po koncu skladbe začne še enkrat od začetka. Temu kanonu rečemo tudi neskončni kanon, ker se lahko ponavlja kolikokrat pač želimo. Za število ponovitev se dogovorimo pred začetkom izvajanja skladbe.]]> Kanonska določila število glasov (najmanj dva, sicer pa je število neomejeno, sploh pri strogem in krožnem kanonu),

razmik

(nanaša na razdaljo med začetkom prvega glasu in njegovimi posnemovalci in najmanjši razmik je ena taktova doba, najpogostejši pa je nekajtaktni razmik),

začetni ton

- intonacija (vsak naslednji glas lahko prične na istem tonu kot osnovni glas, lahko pa tudi ton, dva, tri ali več tonov višje ali nižje),

gibanje

(pri strogem kanonu gre za istosmerno gibanje, kot je osnovna tema,pa tudi zrcalno (višje = nižje) in druga gibanja),

odnosi tempa

(sledilni ali drugi glas je lahko v drugačnih, krajših ali daljših notnih vrednostih kot osnovni).]]> Rondo Rondo je glasbena oblika, kjer se glavni del skladbe ponavlja in izmenjuje z različnimi vmesnimi deli. Beseda rondo izhaja iz francoščine in pomeni krog, pa tudi kolo. Rondo je torej skladba, pesem v krogu. Sprva je bila to vedra družabna plesna pesem, v kateri sta se izmenjavala del imenovan kuplet (vedno malo drugačna melodija ali pa drugačno besedilo) in refren (pripev). Refren je bil vedno enak. Rondo je možno razumeti kot nadaljevanje tridelne pesemske oblike, saj je njegova osnovna zgradba dejansko A-B-A1 in tako spominja na svojo osnovo A-B-A'. Kuplet je lahko pel ali plesal posameznik ali par, refren pa so plesali vsi. Tako je še dandanes v mnogih ljudskih pesmi pa tudi popevkah, pri katerih se izvajata kuplet in refren tako dolgo, dokler pač ne zmanjka besedila (ali pa volje). Daljša rondo oblika je verižni rondo, kjer imamo lahko še C in D del. ]]> Opera Opera je gledališko glasbeno delo, ki s péto besedo in orkestrom prikazuje dramsko zgodbo. V operi se igra, pleše (balet) in poje. Opera združuje različne oblike umetniškega ustvarjanja: književnost, glasbo, likovno umetnost, gledališko igro in ples. Besedilo za opero je libreto in je posebna zvrst dramske književnosti. Zgodba je razdeljena na prizore, prizori pa so povezani v dejanja. Po vsebini ločimo resno opero in komično opero. V obeh oblikah opere nastopajo solisti, zbor, plesni ansambel in operni orkester. Zasedba je odvisno od vsebine opere. Opera se začenja z orkestralim uvodom imenovanim uvertura. Namenjena je bil zamudnikom, da so lahko prišli še pravočasno na operno predstavo. Pomembni deli opere so arije (solistični nastopi glavnih igralcev-pevcev), dueti (skupni spevi dveh opernih junakov) ter zborovski deli. Posebna oblika opere je opereta.Opereta je krajša od opere in običajno lahkotnejše vsebine. Pri opereti se poleg petja in instrumentalne glasbe izmenjujejo tudi govorjeni deli. Namenjena je tudi ljubiteljskim glasbenim sestavom in ne samo profesionalnim opernim hišam. Sodobna oblika opere je musical. Musical je glasbena komedija, opereta in kabaret hkrati. V njem so namesto arij popevke zabavne glasbe. Tudi ansambel je svobodnejše zasedbe, od jazz in plesnih orkestrov do posebnih pop in rock skupin.]]> Balet Balet je umetniški ples. Balet je nasprotje ljudskim in družabnim plesom. Sestavljen je iz plesa in baletne glasbe. Izvaja se na posebej urejenem baletnem odru. Potrebna so tudi ustrezna plesna tla iz parketa ali posebne mase. Vsebina baleta so dramske zgodbe, različna razpoloženja (baletne slike) in plesni dogodki. Načrt baleta imenujemo plesni scenarij (baletni libreto), z njim si pomaga skladatelj pri svojem delu. Baletni libreto je namenjen učitelju baletnega plesa (koreografu) pri oblikovanju in načrtovanju vidnega dogajanja. Zasnova baleta se zato imenuje koreografija in je natančna ureditev baletnih točk. Naloga glasbe pri baletu je dvojna. Podpira plesno gibanje ter ustvarja vzdušje, ki pomaga razumeti zgodbo, sliko ali plesni dogodek. Tako kot opera ima tudi balet uverturo, namesto operne arije je v baletu solo ples, namesto pevskega zbora je ples v večjih ali manjših skupinah, namesto govorjene besede pa ima balet na razpolago pantomimo, izražanje s kretnjami in gibi. V sodobnem musicalu je prisoten tudi balet, ki je vezan na zabavno in jazz glasbo in je temu primerno tudi imenovan - popularni balet(imenovan tudi Broadway stil) in jazz balet.]]> Filmska glasba