Uvod enoglasna, dvoglasje pa že lahko predstavlja kombinacijo glasu in instrumenta. Iz dvoglasja se je razvilo tudi večglasje tako vokalno, kot tudi inštrumentalno.]]> Enoglasje Enoglasje ali monofonija (mono=eno, fon=glas, zvok) je najstarejši tip glasbene umetnosti pri nas in po svetu. V ospredje postavlja melodijo kot osnovni in najpomembnejši element glasbe. Iz ljudskih enoglasnih napevov se je razvila tudi umetna enoglasna glasba. Enoglasna glasba je bila v začetki vokalna. Ob pojavu večglasja pa prične enoglasje iz evropske glasbe počasi izginjati. Glasbeni inštrumenti sicer niso bili povsem izključeni, vendar je bila njihova vloga izredno majhna. Če izvaja melodijo samo en glas, to imenujemo solistično izvajanje ali solo. Tudi če več glasov skupaj izvajajo isto melodijo, govorimo še vedno o enoglasju, ker gre le za eno melodijo izvajano z več glasovi.]]> Dvoglasje Dvoglasje je način izvajanja skladbe, kjer se prepletata dve melodiji. Najosnovnejša dvoglasna vokalna oblika je kanon. Kanon je skladba, pri kateri en glas vodi melodijo naprej, drugi glas pa mu sledi v zamiku. Dvoglasni kanon je skladba, pri kateri sta oba glasova enakovredna.]]>