﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "GLASBENA VZGOJA 4">


	<stopnja id="1" podnaslov = "Notni zapis">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/03_0|Notni zapis |Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Zapis višine</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Zapis višine tona ali melodični zapis imenujemo tudi <b>notacija tonske višine</b>. Poznamo <b>sedem osnovnih tonov</b>: <b>C, D, E, F, G, A, H</b>. Naslednji osmi ton ni nov ton, temveč ponovitev prvega, ki je za eno oktavo višji. 
<b>Oktava</b> je zaporedje osmih tonov.
Tone lahko zapisujemo z velikimi in malimi črkami in z notami. Pri zapisu tonov s črkami ločimo malo in veliko oktavo.
Pri zapisu glasbe ali glasbene pesmi na začetku notnega črtovja napišemo <b>ključ</b>. Najbolj običajen je G ali <b>violinski ključ</b>. Nižje tone pa zajame F ali <b>basovski ključ</b>. 
V notnem črtovju višje tone zapisujemo v <b>smeri navzgor</b>, nižje tone pa v <b>smeri navzdol</b>.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	
	<stopnja id="2" podnaslov = "Ritmiziranje besedila">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/03_2_1.png|Delitev notnih vrednosti. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Zapis ritma</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Tonsko ali zvočno trajanje določa oblika zapisa note. Izhodišče za delitev notnih vrednosti je <font color="#E5B5A6"><a href="event:pics/03_2_1.png|Delitev notnih vrednosti. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">celinka</a></font>. Manjše oziroma krajše notne vrednosti si sledijo po matematičnem principu delitve na polovico. 
Prva delitev celinke je na <font color="#E5B5A6"><a href="event:pics/03_2_2.png|Delitev notnih vrednosti. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">dve polovinki</a></font>. Polovinka se deli naprej na <font color="#E5B5A6"><a href="event:pics/03_2_3.png|Delitev notnih vrednosti. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">dve četrtinki</a></font> (celinka se tako delila na štiri dele, štiri četrtinka). Četrtinka se deli naprej v <b>dve osminki</b>, osminka v <font color="#E5B5A6"><a href="event:pics/03_2_4.png|Delitev notnih vrednosti. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">dve šestnajstinki</a></font> in tako dalje. 
Celinka je nota brez črtice. Črtico imenujemo <b>notni vrat</b>. Notni vrat narišemo ob desni strani note. Ko pa je nota na tretji notni črti ali višje, jo prenesemo na levo stran note in jo narišemo navzdol. <b>Zastavice</b>, ki se zapisujejo od ritmične vrednosti osminke dalje, so vedno na desni strani notnega vratu. 
Vsaki ritmični vrednosti pa ustreza tudi znak za <b>tišino</b> ali <b>pavza</b>. Poznamo celinsko pavzo, ki jo zapišemo kot majhen pravokotnih pod črto črtovja, polovinsko pavzo kot majhen pravokotnih na črto črtovja, četrtinsko pavzo kot navpično vijugo na sredino črtovja, osminsko pavzo kot notno zastavico prav tako na sredino črtovja, šestnajstinsko pavzo pa kot dvojno zastavico na sredino notnega črtovja.
Kot temeljni časovni element, kot osnovni ritmični udarec, velja četrtinka. Absolutni tempo določamo s <b>številom udarcev na minuto</b>, pri tem nam pomaga <b>metronom</b>. Oznako hitrosti npr. 60 pomeni, da je <font color="#E5B5A6"><a href="event:video/4v_03_2_1.flv|Metronom s 60 udarci na minuto |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">60</a></font> udarcev na minuto, kar ustreza enemu udarcu na sekundo. Osnovna ritmična dolžina je torej ena sekunda. Višja kot je vrednost udarca, hitrejši je tempo. Primerjaj še hitrost <font color="#E5B5A6"><a href="event:video/4v_03_2_2.flv|Metronom s 90 udarci na minuto |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">90</a></font> udarcev na sekundo in <font color="#E5B5A6"><a href="event:video/4v_03_2_3.flv|Metronom s 120 udarci na minuto |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">120</a></font> udarcev na sekundo.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
		
	
	
	<stopnja id="3" podnaslov = "Ritmiziranje besedila">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="3">
		<naslov>Zapis v takte</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Večje število ritmičnih udarcev združujemo v <b>takte</b>. Takt je prostor med dvema <b>taktnicama</b>. Taktnica je navpična črta, ki poteka od pete do prve notne črte. 
Takt je nekakšen predal, v katerega spravimo točno določene ritmične vrednosti. Prva nota ima posebno težo – poudarek. 
Število in obliko notnih vrednosti, oziroma udarcev enega takta, spoznamo iz številk števca in imenovalca na začetku vsakega notnega sistema. Zgornja številka nam pove, koliko elementov imamo v taktu, spodnja številka pa vrednost teh elementov. 
Na primer 2/2 pomeni, da je takt velik za dve polovinki (ali eno celinko ali štiri četrtinke); ¾ pa pomeni, da je takt velik le za tri četrtinke (ali šest osmink). Takt z oznako 4/4 ima lahko tudi znak v obliki polkroga (črka C), ki je prečrtana od zgoraj navzdol. Tak takt zahteva polovinko kot mersko enoto.
Glasbo torej zapisujemo in jo tako ohranjamo, enako kot pisano besedo.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
</zadeva>