﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "GLASBENA VZGOJA 4">


	<stopnja id="1" podnaslov = "Glas in glasbilo">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|ImeSlike:Ni slike|Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Uvod</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Različni glasovi in različna glasbila so temelj sveta glasbe. Vokalna glasba, instrumentalna glasba ter njun spoj v vokalno-instrumentalno glasbo so gradivo glasbe, iz katerega izhajajo najrazličnejše zvočne vsebine, različne po vsebini in obliki.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	
	<stopnja id="2" podnaslov = "Glas in glasbilo">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/4v_01_1mladinski_zbor.flv|Mladinski zbor OŠ P. Voranc Jesenice, zborovodkinja Stanka Mencinger, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov gorenjske, Tržič 1997. |Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Otroški glasovi</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Otroške glasove delimo na <b>dekliške</b> in <b>deške</b> glasove. Dekliški glasovi so nekoliko <b>svetlejši in višji</b>, deški glasovi pa nekoliko <b>nižji in temnejši</b>. 
Z leti se barva in višina glasu spreminjata in razlika med njima se še poveča. Obseg otroškega glasu je majhen. Obsega le nekaj tonov. V obdobju med dvanajstim in petnajstim letom pride do večje spremembe v barvi in obsegu glasu. Takrat dekleta in fantje glasovno mutirajo. Otroški glas se spreminja v odraslega. Glas se razširi predvsem po obsegu in barvi.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
		
	
	<stopnja id="3" podnaslov = "Glas in glasbilo">
		<podstopnja id="a" vAs="video/6v_03_2_a.flv|Komorni zbor Vox Carniolus, dirigentka Stanka Mencinger, Bled 2008 – 60 let SBJ. |Avtor:Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
			<naslov>Odrasli glasovi</naslov>
			<opis>
			<![CDATA[Odrasle glasove delimo na <b>moške</b> in <b>ženske</b> glasove. Ženski glasovi so <b>svetlejši</b> in <b>višji</b>, moški glasovi pa praviloma <b>nižji</b> in <b>temnejši</b>. Barva in višina glasu se lahko sicer po nekaj letih še nekoliko spreminjata, kar je odvisno tudi od poklica, ki ga nekdo opravlja. Obseg odraslega glasu je večji od otroškega in mladinskega, poklicni pevci in pevke pa ga lahko še dodatno razširijo s posebnimi pevskimi vajami. V glasbi ločimo štiri osnovne tipe odraslih glasov: najvišji ženski glas se imenuje <b>>sopran</b>, nižji ženski glas pa je alt. Visok moški glas se imenuje <b>tenor</b>, nizek pa <b>bas</b>.]]>
			</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	<stopnja id="4" podnaslov = "Glas in glasbilo">
		<podstopnja id="a" vAs="video/4v_01_3idiofoni.flv|Idiofoni |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
			<naslov>Različna glasbila</naslov>
			<opis>
			<![CDATA[Glasbilo lahko imenujemo pravzaprav vse, kar <b>proizvaja glas</b> ali <b>zvok</b>. Zato mu rečemo tudi <b>zvočilo</b>. Za igranje na mehanske glasbene instrumente je pomembno tudi človekovo telo, saj na igranje vpliva z <b>gibanjem telesa</b> in <b>dovajanjem zraka</b>. 
Zvoki v glasbi so raznoliki, obsegajo vse od kratkega udarca do dolgega tona. Z udarci dobimo <b>ritem</b>, z različnimi toni pa pridobimo <b>melodijo</b>. 
Ločimo različna mehanska glasbila, ki pripadajo različnim <b>družinam glasbil</b>. Za razvrščanje glasbil je pomembno, kako glasbilo tvori ton, nato način igranja in izdelava. Mehanska glasbila uvrščamo v štiri oziroma pet velikih skupin, ki jih (nekoliko prilagojene in spremenjene) sprejema ves glasbeni svet. To so:
1. <font color="#E5B5A6"><a href="event:video/4v_01_3idiofoni.flv|Idiofoni |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">Idiofoni</a></font> (samozvočniki): tolkala brez opne, ropotulje, paličice, zveneče plošče, različne cevi, strgala in rašplje; za udarjanje pa potrebujemo tolkalca, kladivca, kije, šibe, metlice ali kembelj.
2. <font color="#E5B5A6"><a href="event:video/4v_01_3membrafoni.flv|Membranofoni |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">Membranofoni</a></font> (glasbila z opno): <font color="#E5B5A6"><a href="event:pics/01_3.jpg|Veliki boben je veliko ritmično glasbilo, ki spada v družino membranofonov. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">bobni</a></font> in pavke, bongo, konga, timbale, tom-tom in tamburin.
3. <font color="#E5B5A6"><a href="event:video/4v_01_3kordofoni.flv|Kordofoni |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">Kordofoni</a></font> (glasbila s strunami, strunska glasbila): inštrumenti z napetimi in nihajočimi strunami – citre, lutnja, harfa, psalterij, oprekelj, kitara, klavir, klavikord, violina, viola, mandolina, violončelo, kontrabas.
4. <font color="#E5B5A6"><a href="event:video/4v_01_3aerofoni.flv|Aerofoni |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">Aerofoni</a></font> (pihala): vsa pihala, vsa trobila, orgle, ustna harmonika, akordeon.
5. <font color="#E5B5A6"><a href="event:video/4v_01_3elektrofoni.flv|Elektrofoni |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">Elektrofoni</a></font> (elektronska glasbila): glasbila z igralno napravo in električnimi zvočniki.]]>
			</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
</zadeva>