O regionalizaciji delitev pokrajine na zaokrožene enote, regije. Kako bomo delimo neko ozemlje, je odvisno od meril delitve. Kadar upoštevamo naravno geografske značilnosti (podnebje, reliefna izoblikovanost, vodne značilnosti, kamninska zgradba, prst in rastlinstvo), govorimo o naravno pokrajinski delitvi pokrajine. Kadar za členitev upoštevamo družbeno geografske značilnosti (zlasti gospodarski razvoj, gravitacijska območja in navezanost ljudi na neko območje), pa govorimo o družbeno geografski delitvi pokrajine. Naloga geografije je, da poišče zaokrožene pokrajinske enote regije in pri tem upošteva oba poglavitna dejavnika delitve.]]> Regije Slovenije pet večjih geografskih regij, makroregij, ki pa niso povem enotne. Zato jih delimo na bolj enotne in manjše mezoregije, te pa še na manjše mikroregije. Regije na zemljevidu sicer razmejimo s črto, vendar natančnih mej v naravi ni, saj vedno obstaja prehodno ozemlje med eno in drugo regijo.]]> Makroregije Slovenije 1 Alpska Slovenija (Alpe, Alpske pokrajine)
2 Predalpska Slovenija (Predalpske pokrajine)
3 Dinarskokraška Slovenija (Dinarskokraške pokrajine)
4 Submediteranska Slovenija (Submediteranske pokrajine , obsredozemske)
5 Subpanonska Slovenija (Subpanonske pokrajine , obpanonske) Alpska Slovenija Alpska Slovenija je del Alp. Delimo jo na Julijske Alpe, Kamniško –Savinjske Alpe in Karavanke. Alpska Slovenija je regija v kateri letno pade največ padavin( 3700 mm Kanin). Površje je zgrajeno iz apnenca, zato najdemo visokogorske kraške oblike (žlebiči, konte…). V času pleistocena je bila ledeniško preoblikovana. Poselitev je zaradi strmin in višje nadmorske višine redka. Bolj poseljena so samo dna kotlinic in dolin, samotne kmetije in zaselki pa so na prisojnih pobočjih Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp. Prebivalstvo se tradicionalno ukvarjajo s planinskim pašništvom in gozdarstvom. V zadnjem času pa s turizmom, ki predstavlja poglavitno gospodarsko panogo. Turizem ni samo vir zaslužka za lokalno prebivalstvo, temveč ima pomembno vlogo pri ohranjanju poselitve in modernizaciji infrastrukture sicer težko prehodnih Alp. Predalpska Slovenija Predalpska Slovenija je regija na zahodu, jugu in vzhodu, ki oklepa Alpe in zavzema 25% površja Slovenije. Delimo jo na Severovzhodno, Vzhodno in Zahodno predalpsko hribovje in Ljubljansko kotlino. Nižja je od Alp (nadmorska višina od 600 do1880 m). Prejme manj padavin kot Alpe (od 1400 do 1800 mm letno). Pestra geološka zgradba vpliva na izoblikovanost reliefa, ta pa na poselitev. Prebivalstvo je zgoščeno v kotlinah in dolinah, kjer so nastala večja mesta (Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Velenje, Idrija, Trbovlje…). V hribovitih območjih prevladujejo zaselki in samotne kmetije značilen je proces depopulacije. Regija je gospodarsko neenakomerno razvita. Ljubljanska in Velenjska kotlina sodita med najbolj razvita območja Slovenije, medtem ko večina hribovja sodi med manj razvita območja. Dinarskokraška Slovenija Dinarskokraška Slovenija obsega južni del Slovenije in zavzema približno 25% ozemlja Slovenije. Njen relief je močno razgiban, prevladuje kraško površje. Na dolomitih se je izoblikoval fluviokras, ki je zaradi prisotnosti površinsko tekočih voda in debelejših prsti bolj primeren za naselitev. Naravno bogastvo pokrajine so gozdovi, ki so osnova za lesnopredelovalno industrijo. Razvit je turizem. Regija je redko poseljena. Delimo jo na dva dela, na Visoke Dinarske planote na zahodu in Nizke Dinarske planote na vzhodu. Submediteranska Slovenija Submediteranska Slovenija je geografsko ime regije na robu Sredozemlja. Čutiti se sredozemski podnebni vpliv in navezanost na morje. Regija je za dve stopinji toplejša kot območja na isti nadmorski višini v notranjosti Slovenije. Z veliko dni sončnega obsevanja (2300 ur v Portorožu) trpi zaradi poletne suše. Regijo delimo glede na geološko zgradbo na flišne pokrajine (Goriška Brda, Vipavska dolina z goriškim poljem, spodnja soška dolina, Brkini in Koprsko primorje) in na kraške pokrajine (Kras, Čičarija, Podgorski kras). Med vsemi regijami sta najbolj razviti Koprsko primorje in Vipavska dolina. Subpanonska Slovenija Subpanonska Slovenija je največja regija severovzhodne Slovenije. Relief prepletata obsežni nižinski deli in gričevnat svet, hribovitega sveta je zelo malo. Regija prejme najmanj padavin, večino sicer v vegetacijski dobi. Kmetijsko je najbolj razvita regija, znotraj nje pa nekatera območja gospodarsko zaostajajo. Regija ima razvojne možnosti, saj preko nje poteka evropski koridor Barcelona –Kijev.]]> Regije Evrope politični kriterij. Evropa je bila razdeljena na Zahodno Evropo, v kateri je bila kapitalistična ureditev in se je razvijala pod okriljem ZDA in na Vzhodno Evropo, ki je bila pod okriljem takratne Sovjetske zveze in je zato v državah prevladovala socialistična ureditev. Med blokoma je bila » železna zavesa«, ki je preprečevala stike med obema deloma Evrope. Le redke države vzhodnega bloka (npr. bivša Jugoslavija), so imele gospodarske stike z zahodom. Če upoštevamo naravno geografska in družbeno geografska merila, Evropo razdelimo na šest regij s podobnimi skupnimi značilnostmi. Delimo jo na Severno Evropo, Zahodno Evropo, Srednjo Evropo, Južno Evropo, Jugovzhodno Evropo in Vzhodno Evropo.]]> Delitev Evrope na regije Severna Evropa Severno Evropo je v času pleistocena pokrival obsežen celinski ledenik, ki je močno preoblikoval relief. Druge značilnosti so:

lega na severu Evrope,

razen na obalah norveške je podnebje hladno,

večina prebivalstva živi na jugu,

države sodijo med gospodarsko najbolj razvite države Evrope, izjema so le Pribaltske države,

imajo najbolje urejen zdravstveni in socialni sistem,

imajo največ žensk v politiki.

Zahodna Evropa Za Zahodno Evropo se smatra predel ob Atlantskem oceanu. Značilnosi regije so:

v reliefu se izmenjujejo sredogorja z nižavji,

oceansko podnebje na vzhodu prehaja v srednjeevropsko prehodno podnebje,

države so znane po zgodnji industrializaciji in kolonialni preteklosti,

spadajo med post industrijske države z močnim doseljevanjem tuje delovne sile,

večina jo ustanovnih članic EU

Srednja Evropa Srednja Evropa je v osrednjem delu evropskega kontinenta.

Razpoznavnost se kaže v prehodnost reliefa, podnebju, gospodarstvu in prebivalstvu,

razdeljena je na razviti zahodni del (Avstrija, Nemčija, Švica) in gospodarsko manj razvit vzhodni del (Madžarska, Slovaška, Poljska…),

države vzhodnega dela so šele leta 2004 postale članice EU

Južna Evropa Južna Evropa je na jugu Evrope. Njene značilnosti so:

prevladujoč gorati relief,

ob obalah sredozemsko podnebje,

neenakomerna gospodarska razvitost znotraj držav,

manj razvite države EU,

gospodarstvo temelji na kmetijstvu, turizmu in ladjedelništvu.

Jugovzhodna Evropa Jugovzhodna Evropa je na jugovzhodu Evrope. Njene značilnosti so:

ob obali sredozemsko podnebje, v notranjosti celinsko,

razen v Romuniji, kjer prevladuje romansko prebivalstvo, žive južnoslovanski narodi,

države so versko neenotne in politično nestabilne,

gospodarsko so slabše razvite (v preteklosti so razvijale le težko industrijo in kmetijstvo),

Romunija in Bolgarija sta članici EU, v ostalih državah pa potekajo pristopna pogajanja.

Vzhodna Evropa Vzhodna Evropa je na vzhodu Evrope. Njene značilnosti so:

prometna odmaknjeost od ostalih razvitih delov Evrope,

prevladujejo obsežne nižine,

podnebje je celinsko,

države so bile povezane v Sovjetske zveze. Zato so gospodarsko manj nerazvitoste. Imajo pestro etnično sestavo in so politično nestabilne.

]]>