Naravni pogoji za življenje 90% ljudi živi na severni polobli, večina v subtropskem in zmerno toplem pasu, 85% jih živi pod 500m nadmorske višine. 43% svetovnega prebivalstva živi v mestih, od tega 36% v državah v razvoju, v razvitih državah pa 74%. Naravni pogoji za življenje so najugodnejši v obalnem pasu, saj morje blagodejno vpliva na podnebne razmere, omogoča ugodne prometne povezave in pridobivanja energetskih virov, surovin, hrane in s pomočjo razsoljevanja tudi pitno vode. Ob vzhodnih obalah ZDA in Azije in zahodni obali Evrope so se razvila velika gospodarska območja, na obalah Sredozemlja pa obmorski turizem, ki je v nekaterih državah sprožil proces litoralizacije (priseljevenje na obalo). Bistveno slabši pogoji za življenje so v puščavah. Tam zato živi le okrog 5 % svetovnega prebivalstva. Zaradi pomanjkanje vode so stalno naseljene samo oaze, kjer je možno skromno poljedelstvo. Večina prebivalcev so nomadi, ki se s svojo živino selijo in tovorijo blago preko puščave.]]> Problemi in posledice degradacije okolja Degradacija okolja pomeni spreminjanje in slabšanje življenja v nekem okolju zaradi zunanjih vplivov in delovanja človeka v tem okolju. Na okolje najbolj negativno vplivajo globalno, planetarno segrevanje ozračja, kisli dež in dezertifikacija.]]> Planetarno segrevanje ozračja Kisli dež Dezertifikacija gojiti tradicionalne kulturne rastline, ki so odporne proti suši,

uporabljati več gnojil,

preiti na kolobarjenje in namakanje,

uvajati boljše pasme živine in s tem povečati prirejo mesa, volne ter mleka,

zmanjšati velikosti čred in pasti na večji površini,

uvajati pogozdovanje, saj drevesa ščitijo, senčijo in gnojijo prst,

nuditi več izobraževanja domačinom zlasti na področju kmetovanja in načrtovanja družin.

]]> Raba tal strm relief in kraški svet na katerem nastajajo plitve prsti,

nižje temperature in razen v subpanonski Sloveniji,

prekomerna količina padavin.

Največje spremembe v rabi tal je Slovenija doživela po drugi svetovni vojni. Zaradi industrializacije, odpiranja novih delovnih mest v ostalih gospodarskih dejavnostih in izboljšanja izobrazbene strukture prebivalstva, se je začela deagrarizacija, opuščanje kmetijstva. Delež gozda se je zaradi ogozdovanja povečal in je leta 2002 pokrival že 59% ozemlja Slovenije. Tako je Slovenija za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država Evrope. Delež travnikov, ki znaša 17%, se je povečeval zaradi procesa ozelenjevanja. Med obdelovalnimi površinami zavzemajo njive in vrtovi okoli 11% celotne površine Slovenije, kar pomeni, da na enega prebivalca Slovenije pride komaj 0,12 ha njiv (v Evropi 0,25 ha). Največ njivskih površin je v subpanonski Sloveniji. Najmanj se spreminja delež sadovnjakov in vinogradov, ki so značilni predvsem za gričevnata območja submediteranske in subpanonske Slovenije. 5,3 % slovenskega ozemlja je pozidanega, preostalih 5% pa odpade na mokrišča, hmeljišča, zemljišča v zaraščanju in skalnato površje.]]> Pridelava hrane kmetijstvo (pridelovanje hrane in predelava industrijskih rastlin). Pridelava hrane ni odvisna le od naravnih pogojev (reliefa, podnebja in prsti), temveč nanjo vplivajo tudi družbeni dejavniki (razvitost države, interesi tujih družb). Delež prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu je odvisen od razvitosti države. V razvitih državah se giblje med 1 in 5 % , v nerazvitih državah pa znaša med 50 in 80%. Kljub visoki zaposlenosti v kmetijstvu, v nerazvitih državah ne pridelajo dovolj hrane, ker kmetje nimajo denarja za nakup kvalitetnih semen, gnojil ali orodja. Za obdelavo polj uporabljajo preprosta orodja. Celotni pridelek takega kmeta zato ne more preseči ene tone žita na leto. Kmeta, opremljen s sodobno mehanizacijo, kemičnimi in biološkimi sredstvi, na enako veliki površini preseže pridelek 2000 ton žita letno. Po drugi svetovni vojni se je v razvitem svetu močno povečala pridelava hrane zaradi uporabe kvalitetnih semen, mineralnih gnojil, visoko donosnih sort, gensko spremenjenih rastlin, mehanizacije in specializacije kmetijstva. Območja nekaterih držav so se spremenila v kmetijske pasove. Intenzivna pridelava hrane pa vpliva tudi na njeno kvaliteto. Znanstveniki povezujejo nastanek določenih bolezni z uživanjem hrane pridelane na onesnaženi prsti, hrane v kateri so prevelike količine pesticidov in s pitjem onesnažene vode. Razviti svet pa se ne sooča samo z ekološko oporečno hrano, ampak tudi z boleznimi, ki so posledica prekomernega hranjenja (bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen...). Razvite države, v katerih živi približno četrtina svetovnega prebivalstva, porabijo 80% vse hrane na svetu, medtem ko dnevno za posledicami lakote umre več kot 25000 ljudi.]]> Naravne katastrofe Potres hitro sproščanje energije v obliki tresenja, ki ga povzroča stiskanje ali natezanje kamnin vzdolž preloma v litosferi. Kraj v litosferi, kjer nastane to premikanje, imenujemo hipocenter, mesto na površju pa epicenter. Moč potresa merimo z Richterjevo lestvico, intenziteto potresa pa od leta 1995 z 12 stopenjsko Evrposko makroseizmično lestvico( EMS). V razvitih državah gradijo protipotresne zgradbe, zato so posledice potresa z enako močjo manjše kot v nerazvitih državah. Če potresi nastanejo na morskem dnu, sprožijo cunamije, ogromne valove, ki prek oceanov potujejo tisoče kilometrov in ko pridejo na obalo, povzročijo popolno uničenje. Najbolj katastrofalen cunami je bil leta 2004, ki je samo v jugovzhodni Azije zahteval 125.000 smrtnih žrtev in ogromno materialno škodo.]]> Vulkanski izbruhi Ujme Ujme so katastrofe, ki jih povzroča vreme. Mednje uvrščamo tropske ciklone, nevihte s točo, poplave, vetrolome, slano, žled… Za vedno večje število ujem je kriv človek, ki z onesnaževanjem ozračja spreminja podnebje. Za večjo varnosti pred ujmami v razvitih državah prispevajo dobra obveščenost, dobra organiziranost pomoči ob naravnih nesrečah, gradnja protipoplavnih nasipov in kanalov, velika mreža vremenskih opazovalnic in boljša gradnja zgradb. V razvitih državah tropski cikloni lahko povzročijo ogromno materialno škodo. V manj razvitih državah pa so posledice toliko večje, ker se materialni škodi pridružijo tudi številne smrtne žrtve.]]> Naravne nesreče v Sloveniji poplave in zemeljski plazovi. Ostale naravne nesreče, ki pogosto prizadenejo Slovenijo pa so snežni plazovi, žled, vetrolom, nevihte s točo in suša. Potresi Med najbolj potresno ogrožena območja v Sloveniji sodijo Ljubljanska kotlina, Posočje, Tolminsko-Idrijsko hribovje in Krško – Brežiška kotlina. V teh regijah živi dobra tretjina prebivalstva Slovenije. Na območju Slovenije je bilo do sedaj registriranih več kot 60 rušilnih potresov. Poplave Manjše poplave so pogoste na vodnih območjih Mure, Drave, Save in Soče, zlasti jeseni in spomladi. Obsežnejše poplave pa lahko zajemejo tudi do 94.000 ha površin. Na poplavno ogroženih območjih živi dobra četrtina prebivalstva Slovenije. V dvajsetem stoletju je bilo na območju Slovenije 22 velikih poplav, ena najhujših je bila leta 1990, ko so reke Savinja, Sava in Kamniška Bistrica, presegle stoletne visoke vode. Zemeljski plazovi Plazenje tal se dogaja na približno tretjini slovenskega ozemlja. Plazenje se razlikuje glede na hitrost in globino. Plazovite površine sestavljajo labilna in pogojno stabilna zemljišča, ki se običajno plazijo ob veliki namočenosti tal ali zaradi neustreznih posegov v prostor.]]> Globalizacija in informatizacija družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni. V specifično ekonomskem kontekstu pa se nanaša na posledice trgovanja, še zlasti liberalizacije in proste trgovine. Začela se je s pospešeno informatizacijo in z razvojem informacijske družbe. V sodobnem svetu komuniciramo preko telefonskih linij, optičnih kablov in satelitov. Vsako leto se podvoji število uporabnikov interneta, ki je v manj kot 15 letih spremenil celotni sistem komunikacij.]]> Učinki globalizacije selijo v manj razvite dele sveta. Povečuje se zaposlenost v manj razvitih državah, v razvitih državah pa se delovna mesta izgubljajo tudi zaradi računalniško vodene tehnologije. V manj razvitih delih sveta se ohranja ekološko sporna industrija. Gospodarsko razvite države ohranjajo svoje naravna bogastva, ker surovine po nižjih cenah lahko kupujejo v državah v razvoju. Tudi svojo proizvodno selijo v državo s še nižjo ceno delovne sile, če cena delovne sile ni več ugodna zanje. Države gostiteljice na ta način izgubijo svojo identiteto, kulturne posebnosti in samostojnost. Razlike med bogatimi in revnimi se še poglablja. Po nekaterih ocenah 10% ljudi obvladuje 85% kapitala. Globalizacija naj bi prinesla tudi večjo skrb za okolje in človekove pravice, vendar je Deklaracija o človekovih pravicah pogosto kršena. Tudi Deklaracija o biološki raznovrstnosti in klimatskih spremembah se zaradi ekonomskih in političnih razlogov velikokrat ne upošteva.]]>