﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "IZBRANI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA">


<stopnja id="1" podnaslov = "Gospodarska razvitost sveta">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/slika1.jpg||||" poz="1">
		<naslov>Naučili se bomo ....</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[V tem poglavju se boš naučil/a o:
<li>delitvi sveta na razvite in manj razvite države</li><li>vzrokih za takšne razlike</li><li>posledicah človeškega delovanja na naravno okolje</li><li>naravnih katastrofah</li>]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>	



	<stopnja id="2" podnaslov = "Gospodarska razvitost sveta">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/04_1_a.jpg|Revna mestna četrt v Bankoku, Tajska in Mestna četrt v Stockholmu, Švedska. |Avtor: Urška Bučar in Robert Mušič |--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Gospodarska razvitost sveta</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Med državami so velike razlike tako v velikosti, gostoti naseljenosti prebivalstva, politični vlogi, družbeni ureditvi, veri, kulturi, tradiciji, življenjskih navadah in po stopnji njihove gospodarske razvitosti.
Pri razvrščanju držav po razvitosti uporabljamo različne pojme. V prvo skupino držav sodijo države za katere pogosto uporabljamo pojme razviti, bogate države, razvite države, države svetovnega Severa. V drugo skupino pa sodijo tiste, ki jih opredeljujemo kot nerazviti, države v razvoju, slabo razvite države, revne države, države tretjega sveta, države svetovnega Juga.
<b>Gospodarsko razvite države</b>
Države s podmeno razvite države so večinoma na severni polobli. Gospodarsko so razvitejše,  večinoma so to bivše kolonialne države, predstavljajo koncentracijo kapitala in tehnologije, so uvoznice kmetijskih pridelkov in surovin,  prebivalstvo ima visok standard, so območja priseljevanja, večina prebivalstva živi v mestih.
<b>Gospodarsko slabo razvite države</b>
Slabše razvite države so države tropskih in subtropskih območjih. Večinoma so bivše kolonije,  marsikje še vedno prevladuje samooskrbno kmetijstvo, prebivalstvo  ima skromnejšo izobrazbo, primanjkuje delovnih mest, slabo so razvite storitvene dejavnosti, so območja odseljevanja prebivalstva, prebivalci so vir poceni delovne sile za razvite države.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>	
	
	
	<stopnja id="3" podnaslov = "Gospodarska razvitost sveta">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/04_1_1_a.swf|Blišč, ki ga omogoča črpanje nafte - Dubai |Avtor: Videofon d.o.o. |--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Merila za ugotavljanje gospodarske razvitosti</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Pri ugotavljanju stopnje razvitosti posameznih držav se upošteva več kriterijev, ker se z enim ne zajame vseh vidikov gospodarske razvitosti. Za ugotavljanje gospodarske razvitosti se upoštevajo gospodarski, finančni, demografski, socialni in  okoljski kriteriji. 
<b>Gospodarska in finančna merila zajemajo</b>
a) bruto domači proizvod (BDP)/ bruto nacionalni proizvod (BNP)<br />b) izvoz na prebivalca c) letna stopnja inflacije v %<br />d) delež javnega dolga v BDP
<b>Demografska merila upoštevajo</b>
a) naravni prirastek,<br />b) pričakovano življenjsko dobo,<br />c) stopnjo umrljivosti otrok do 5. leta starosti na 1000 prebivalcev,<br />d) delež nepismenega prebivalstva.
<b>Socialna merila vsebujejo</b>
a) delež brezposelnih v %,<br />b) število zdravnikov na 1000 prebivalcev,<br />c) dnevno porabo hrane v joulih,<br />d) število osebnih avtomobilov, telefonskih in internetnih priključkov na 1000 prebivalcev,<br />e) število učencev na učitelja.
<b>Okoljska merila so</b>
a) poraba primarne energije na prebivalca (v kg nafte),<br />b) izpusti CO2 na prebivalca na leto.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<stopnja id="3" podnaslov = "Gospodarska razvitost sveta">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/04_1_2.jpg|Kubanec s cigaro. Tobak je eden glavnih izvoznih surovin Kube. |Avtor: Robert Mušič |--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Razlike v gospodarski razvitosti</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[K neenakomerni razvitosti veliko pripomorejo naravne danosti kot so: gorato površje, sušnost, velika izpostavljenost poplavam, zemeljskim plazovom in malo naravnih bogastev.
Pomembno vlogo pri nerazvitosti imajo tudi družbeni vzroki. Med njimi so kolonialna preteklosti, ki se kaže v vplivih nekdanji kolonialnih lastnikov na gospodarstvo teh dežel.  Danes so to posojila s katerimi vplivajo na njihov gospodarski razvoj, ko povečujejo krizo zaradi kopičenja dolgov, ko nudijo pomoč, če  je to v interesu države dajalke, ko posredno omogočajo korupcijo državnih uradnikov in ker je večina pomoči namenjena mestnemu prebivalstvu.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<stopnja id="4" podnaslov = "Gospodarska razvitost sveta">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/slika1.jpg||||" poz="1">
		<naslov>Afrika</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Afrika predstavlja približno 20% vsega kopnega in ima sedmino svetovne populacije.  Vendar v gospodarstvu pomeni veliko manj. Vzrokov za gospodarsko zaostajanje Afrike je veliko. Poleg  neugodnih reliefnih in podnebnih razmer so krivci za zaostalost predvsem:
<li>hitra rast prebivalstva ( naravni prirastek znaša 29%),</li><li>lakota in številne bolezni,</li><li>nizka stopnja izobrazbe (zlasti žensk),</li><li>državljanske vojne in politični nemiri,</li><li>gospodarska podrejenost.</li>
Afrika ima  možnosti za hitrejši gospodarski razvoj, če bo sposobna:
<li>razvijati demokracijo (v več kot tridesetih državah so vojaške diktature že zamenjali s parlamentarno demokracijo),</li><li>sodelovanja na regionalni ravni ( povezovanje na področju prometa, telekomunikacij, energetskega omrežja),</li><li>sprejeti tuja vlaganja,</li><li>izboljšati infrastrukturo in vodno oskrbo,</li><li>denarno pomoč nameniti za vlaganja v družbeni razvoj.</li>]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<stopnja id="5" podnaslov = "Gospodarska razvitost sveta">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/slika1.jpg||||" poz="1">
		<naslov>Slovenija</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Po kriterijih gospodarske  razvitosti sodi Slovenija med gospodarsko razvite države.
Država je doživljala gospodarsko krizo po razpadu Jugoslavije. Številna podjetja so propadla, narasla je brezposelnost in delež neaktivnega prebivalstva, predvsem zaradi predčasnega upokojevanja presežne delovne sile. Gospodarska rast se je občutna povečala šele leta 1994 (6,4%), ko je država dokončno prešla na tržno gospodarstvo. 
Najpomembnejše prednosti Slovenije v primerjavi z ostalimi nekdanjimi republikami Jugoslavije:
<li><b>boljša prometna in druga infrastruktura,</li></b><li><b>bližina razvitih zahodnoevropskih in srednjeevropskih trgov,</li></b><li><b>nekdanje poslovne povezave z razvitejšim delom sveta,</li></b> <li><b>raznolika gospodarska sestava (prevlada majhnih  in srednje velikih podjetij).</li></b>
Stara industrija v Sloveniji izgublja pomen. Vse pomembnejša postaja industrija visoke tehnologije, ki zahteva izobraženo delovno silo. Tehnološki park, ki je v razvitem svetu pomemben dejavnik razvoja, je v Sloveniji še premajhen in premalo učinkovit.
BDP (2004): 16.115 USD/preb.
Letna rast BDP: 3,8%
Rodnost:  8,4%◦
Smrtnost. 8,5%˚
Pričakovana življenjska doba (2004): M 73,6L:  Ž 81,5L
Delež nepismenih.:  manj kot 1%]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>