O prometu Promet ali transport pomeni prevoz ljudi in tovora ter posredovanje informacij iz enega kraja v drug kraj. Prevoz s pomočjo prometnih sredstev (avto, vlak, letalo, ladja) teče po prometnih poteh (cestno, železniško in letalsko omrežje ter sistem vodnih poti). Posredovanje informacij pa poteka preko telekomunikacijskih naprav (telefon, pošta, internet), ki je povezano v informacijsko omrežje. Sodobne vrste prometa so se začele razvijati z industrijsko revolucijo. Gradnjo sistema vodnih kanalov je zavrla iznajdba parnega stroja, ki je poganjal ladje in lokomotive. Gradnja železnic je bila cenejša od gradnje kanalov, poleg tega je bila manj odvisna od oblikovanosti terena. Druga pomembna ločnica v razvoju sodobnega prometa je bila iznajdba motorja z notranjim izgorevanjem konec 19. stoletja. Motor z notranjem izgorevanjem je omogoči razmah avtomobilizma in kasneje letalskega prometa. Slaba prometna dostopnost kraja pomeni tudi njegovo slabšo gospodarsko razvitost, po drugi strani pa je ravno kakovostno prometno omrežje sprožilo odseljevanje ljudi s podeželja v mesto in v razvitem svetu sprožilo pojav suburbanizacije.]]> Vrste prometa in primerjava med njimi vrste prometa so vrsta tovora in njegova količina, stroški prevoza oziroma njegova ekonomičnost ter hitrost prevoza. Glede na to, kaj se prevaža, promet delimo na osebni ali potniški in na tovorni ali blagovni, glede na to, kje se promet odvija, pa govorimo o kopenskem, vodnem in zračnem prometu.]]> Cestni promet Cestni promet je najhitreje razvijajoča se oblika prometa. Število motornih vozil po svetu skokovito narašča. Cestni promet ima namreč številne prednosti. Omogoča hiter prevoz na kratkih razdaljah, manjše količine tovora dostavi do končnega uporabnika, prilagaja se reliefu in omogoča zasebnost in neodvisnost. Hkrati je cestni promet postal največji onesnaževalec okolja. Zanemariti pa ne moremo številnost smrtnih žrtev v prometu. Cestni promet je primeren za prevoz manjših količin tovora. Z večanjem razdalj se dvigujejo tudi stroški, tako transporta dobrin kot gradenj in vzdrževanja cest. Cestni promet zavzame velike površine, kljub temu je v mestih cestni promet počasen.]]> Železniški promet oprtni promet (prevoz tovornjakov z vlaki) in integralni promet (prevoz zabojnikov z različnimi prevoznimi sredstvi, vedno bolj z vlaki). Povečuje se gradnja mestnih železnic in hitrih potniških vlakov (300 km/h). Železniški promet omogoča hiter in poceni prevoz na srednjih in dolgih razdaljah, prevoz velike količine tovora in števila potnikov, varnost, zanesljivost, udobnost in je okoljsko neproblematičen. Prevoz je omejen na železniško omrežje, njegovo vzdrževanje in gradnja sta draga, omejen je glede na naklon površja in neekonomičen na krajših razdaljah.]]> Vodni promet Morski promet je primeren zlasti za prevoz velikih količin razsutega tovora (rude, žita), nafte in utekočinjenega zemeljskega plina na daljše razdalje. Promet je varen in ni stroškov pri gradnji poti. Stroški prevoza so nizki, vendar zahtevajo infrastrukturo pristanišč, ki zavzamejo veliko prostora. Problem predstavlja tudi onesnaževanje pristanišč in razlitje nafte zaradi nesreč tankerjev. Za prevoz potnikov so aktualne velike, razkošne ladje namenjene križarjenju, hidrogliserji, trajekti, plovila na zračno blazino. Rečno-kanalski promet je večinoma namenjen prevozu razsutega tovora. Prevoz blaga je poceni na večjih razdaljah. Ovire so ozke vodne poti, draga gradnja in vzdrževanje kanalov in majhno število poti. Najpomembnejše rečno-kanalske plovne poti so, v Evropi povezava Ren-Maina-Donava, ki povezuje Severno morje s Črnim morjem, v Severni Ameriki najdaljši rečno-kanalski sistem na reki Mississipi in povezava Velikih jezer in reke Sv. Lovrenca z Atlantskim oceanom in v Aziji prometno zelo pomembni reki Dneper in Volga. ]]> Zračni promet Cevovodi Komunikacijska sredstva informacijski družbi. Pretok informacij je natančen in izjemno hiter. Količina informacij skokovito narašča.]]>