O industriji Industrija je najpomembnejša panoga sekundarne gospodarske dejavnosti. Proizvaja in predeluje surovine in polizdelke v uporabne izdelke. Svoje začetke ima industrija v obrti. Zanjo je značilno ročno obdelovanje in proces obdelave od surovine do končnega izdelka. Manufakture, ki so se razvile v 17. in 18. stoletju, že poznajo delitev dela znotraj proizvodnega procesa, a izdelke še vedno izdelujejo ročno ali s preprostimi stroji. Industrija, kot jo poznamo danes, se je začela v 18. stoletju z industrijsko revolucijo v Angliji. Uvedla se je množična izdelava poenotenih, strojno narejenih izdelkov. Danes je industrija v mnogih državah še vedno gonilo gospodarskega razvoja in ustvari največji delež bruto družbenega produkta in zaposluje največ ljudi. Te države imenujemo industrijske države in družbo industrijska družba. Neposredni učinki industrializacije so industrijski objekti in objekti za pridobivanje energije, rudniki, skladišča... Posrednih učinkov je več. Z industrializacijo je povezana urbanizacija in deagrarizacija, zaradi več prostega časa tudi razvoj storitvenih dejavnosti. V gospodarsko najrazvitejših državah industrije izgublja pomen na račun razvoja terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Razlogov je več. Boljša je organizacija dela, v industrijske procese se vnaša čedalje več robotizacije in avtomatizacije. Negativni učinki na okolje industrijo selijo v države v razvoju, s poceni delovno silo in nizkimi okoljskimi standardi. Največkrat v države jugovzhodne Azije. Deindustrializaciji so najbolj podvržene stare industrijske panoge ladjedelništvo, tekstilna industrija in železarstvo. Industrija visoke tehnologije okoljsko ni problematična, ne zahteva veliko surovin, zahteva pa visoko izobražen kader. Značilna je za poindustrijske države in družbo teh držav imenujemo informacijska družba.]]> Delitev industrije Težka industrija je vezana na velike količine surovin, energije in kapitala. Sem sodijo črna metalurgija, ki pridobiva železo in jeklo, barvna metalurgija, ki pridobiva barvne kovine (krom, cink, aluminij), težka kemična industrija (rafinerije), industrija papirja in celuloze, ladjedelništvo itd. To je industrija, ki se pospešeno seli ali se je že v celoti preselila v države v razvoju, zlasti jugovzhodno Azijo. Posamezni obrati ostajajo v matični državi navadno le iz strateških razlogov osnovne samozadostnosti. Lahka industrija je manj odvisna od surovin in energije, vezana pa je na poceni delovno silo. Izdeluje izdelke za splošno in sprotno porabo. Panoge lahke industrije so tekstilna, obutvena, lahka kemična industrija, živilska itd. Zlasti tekstilna in obutvena industrija se selita v države v razvoju zaradi obilo cenene delovne sile. Industrija visoke tehnologije, katere začetki so bili v tako imenovanih novih panogah industrije, so se razvile v zadnjih desetletjih in niso več vezane na domače surovine.Industrija visoke tehnologije je vezana na visok začetni kapital in visokokvalificirano delovno silo. To so letalska, avtomobilska, elektrotehnična industrija, proizvodnja računalniške, medicinske in elektronske opreme, merilnih instrumentov, laserske in vesoljske tehnologije, biotehnologija in telekomunikacije. Dodana vrednost takšnih izdelkov je visoka, velik del delovnega procesa je robotiziran. Industrija visoke tehnologije ne onesnažuje okolja in je navadno v bližini univerzitetnih središč, ker je smiselno povezovanje univerzitetnega raziskovalnega dela z industrijskim procesom. Visoko kvalificirana delovna sila je glavni razmestitveni dejavnik te industrije. Značilen je premik, zlasti manjših podjetij, iz mest na podeželje. Območja take industrije v svetu so Silicijeva dolina v Kaliforniji, Dusseldorf v Nemčiji in tudi območje tehnološkega parka v Ljubljani.]]> Razmestitveni dejavniki industrije virih surovin in energije. Transportni stroški in možnosti transporta so bili zaradi nerazvitih transportnih sredstev visoki ali pa transport na daljše razdalje sploh ni bil možen. Tako so bili obrati razmeščeni v bližini plovnih rek in ob železnicah. Danes je transport pomemben razmestitveni dejavnik le še pri tistih panogah industrije, ki so vezane na večjo količino surovin ali polizdelkov, zato je ta vrsta industrije danes razmeščena zlasti ob obali. Podobno je veljalo tudi za energijo. Prvi obrati so bili razmeščeni v bližini premogovnikov ali rek. Pomen energije kot razmestitvenega dejavnika se je spremenil z uporabo plinovodov in naftovodov ter zlasti z električnim omrežjem. Pomemben razmestitveni dejavnik od začetkov industrije je tržišče s svojimi zakonitostmi. Največja tržišča so mesta in od njih je odvisna zlasti industrija končnih proizvodov in lahko pokvarljivega blaga. Bistvo tržišča je oblikovanje cen izdelkov na podlagi ponudbe in povpraševanja. Delovna sila kot razmestitveni dejavnik je pomembna zaradi stroškov proizvodnje. Tako se industrijske panoge, ki zahtevajo veliko nekvalificirane in s tem poceni delovne sile, selijo v države v razvoju, (tekstilna industrija). Nove industrijske panoge zlasti visoke tehnologije, ki zahtevajo visoko usposobljeno delovno silo, nastajajo v bližini univerzitetnih središč in niso več vezana izključno na gospodarsko visoko razvite države, ampak tudi na hitro razvijajoča se območja (Azija). Okolje in varovanje okolja postaja vedno pomembnejši dejavnik razmestitve industrijskih panog. Okoljsko najbolj problematično industrijo bogate države selijo v revni svet in ta jo sprejema, saj jim mnogokrat pomeni edino možnost gospodarskega razvoja. Prestrukturiranje gospodarstva je vezano na razvojne spremembe v državi, ki jih sproža zlasti globalizacija svetovnega trga. Globalizacija pomeni združevanje proizvodnje na svetovni ravni, kar poteka v okviru multinacionalnih družb. Multinacionalke so družbe, ki imajo svoje izpostave po svetu. Bistvo globalizacije je iz omejenih virov dobiti največji možni dobiček in obdržati konkurenčnost. Sem sodi tudi povezovanje med seboj povezanih industrijskih panog.]]>