﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "GOSPODARSKE DEJAVNOSTI">
	<stopnja id="1" podnaslov = "Energetika">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/slika1.jpg||||" poz="1">
		<naslov>O energetiki</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Energetika je gospodarska dejavnost, ki oskrbuje ljudi in gospodarstvo z energijo. Energija je postala bistven element načina človekovega bivanja in si brez nje življenje težko predstavljamo. Energetski viri so zato strateško pomembni. Zaradi nadzora nad njimi prihaja do političnih napetosti in vojn. Poraba energije v svetovnem merilu hitreje narašča kot narašča število prebivalcev, ker se dviguje življenjski standard. Poraba v gospodarsko visoko razvitih državah se umirja, predvsem zaradi uvajanja energetsko manj potrošnih vrst industrije in zaradi spodbujanja energetsko učinkovitejše in smotrnejše porabe v tehnoloških procesih v gospodarstvu in gospodinjstvih. To pomeni, da se proizvede čim manj odpadne energije in da se uporabi možnost vračanja odpadne energije nazaj v tehnološki proces. 
Izjemno povečana poraba energije pa je v gospodarsko hitro razvijajočih se državah (Kitajska).]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>	
	
	
	<stopnja id="2" podnaslov = "Energetika">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/03_3_1.jpg|Vetrnice v Kaliforniji izkoriščajo stalne zahodne vetrove. |Avtor: Martinuč Bernard Mirjam |--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Delitev virov energije</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Energijo in njene vire lahko delimo na primarne, sekundarne, obnovljive, neobnovljive in alternativne.
<b>Primarne vire</b> energije uporabljamo neposredno. Sem spadajo vodna sila, sonce, veter, les, premog, nafta, zemeljski plin.
<b>Sekundarni viri energije</b> so pridobljeni iz primarnih in njihova uporabnost je večja. To so električna energija, bencin, kerozin, koks, oglje.
<b>Obnovljivi</b> energijski viri so tisti, ki se ne morejo izčrpati z uporabo. Take energije so energija vetra, sonca, vode in geotermalna energija (na Islandiji ogrevanje bivališč in rastlinjakov). Energija je lahko v obliki toplote ali elektrike.
<b>Neobnovljivi energijski viri</b> se z uporabo izčrpajo. To pomeni, da jih lahko izkoristimo le enkrat (fosilna goriva, les, jedrsko gorivo), ker jih uporabimo hitreje, kot lahko nastajajo.
<b>Alternativni viri energije</b> so obnovljivi in ekološko neproblematični viri energije. 
<b>Sem sodijo:</b><br /><li>vetrna energija, ki zahteva stalne in dovolj močne vetrove,</li><li>sončna energija, kjer je pomembno število ur sončnega obsevanja,</li><li>energija biomase iz katere se pridobiva bioplin,</li><li>izkoriščanje razlik med plimo in oseko v plimskig elektrarnah izkoriščanje moči valov.</li>]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>	
	
	
	<stopnja id="3" podnaslov = "Energetika">
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/03_3.jpg|Poraba energije leta 1997 preračunano v milijonih ton ekvivalentne nafte. |Avtor: Andrej Mežik |--CC--BY--NC|" poz="3">
		<naslov>Glavni energijski viri</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Največ energije pridobimo iz fosilnih, neobnovljivih virov energije in jedrskih elektrarn. Od obnovljivih virov se največ uporablja vodna energija.
K neobnovljivim virom energije štejemo nafto, zemeljski plin in premog.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	

		<podstopnja id="b" vAs="pics/03_3_2_1.jpg|Vrtina nafte na Sinajskem polotoku, blizu mesta El Tur v Egiptu. |Avtor: Videofon d.o.o. |--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Nafta</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Nafta je glavni vir energije na Zemlji, saj je njen delež pri energetski oskrbi več kot 30 odstoten. Nafta je nastala z usedanjem prazgodovinskega planktona in alg, brez prisotnosti kisika, pod pritiskom in višjo temperaturo. Tipično nahajališče nafte je 4-6 km pod zemeljskim površjem.
Največje zaloge nafte so ocenjene na Bližnjem Vzhodu, od koder tudi pride največ načrpane nafte. Velike zaloge so tudi v Rusiji in na območju od Aljaske do Kribskih držav. Države izvoznice so povezane v organizacijo OPEC (Organisation of Petroleum Exporting Countris ali Organizacija držav izvoznic nafte), ki ima precejšen vpliv na ceno nafte na svetovnem tržišču. 
Z izpopolnjeno tehnologijo in zaradi velikega povpraševanja, izkoriščajo polja nafte tudi že v arktičnem svetu in na morskem dnu šelfnih (plitvih) morij s pomočjo naftnih ploščadi. 
Izkoriščanje nafte ima tudi negativne vplive na okolje (izlivi nafte, ilegalno čiščenje tankerjev). Nafta na vodni gladini ustvari izredno tanek sloj in se zato razširi na izjemne površine. Ta tanek sloj nafte preprečuje sončnim žarkom prodiranje v globino, onemogoča vnašanje kisika in tako škoduje živalskim vrstam.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		
		<podstopnja id="c" vAs="pics/03_3_2_2.jpg|Zemeljski plin. |Avtor: Rickz |--CC--BY--NC|www.flickr.com/photos/rickz/2113212191/" poz="1">
		<naslov>Zemeljski plin</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Zemeljski plin se pojavlja skupaj z nafto v istih geoloških plasteh. Ekološko je čistejši od nafte, saj sprošča v ozračje od vseh fosilnih goriv najmanj toplogrednih plinov. Zemeljski plin je vsestransko uporaben energijski vir. Črpanje je neproblematično, prav tako njegov transport s posebnimi tankerji in plinovodi. Njegova slaba lastnost je eksplozivnost. Največ zemeljskega plina načrpajo in tudi izvozijo v Rusiji. Tu so ocenjene tudi največje zaloge.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		
		<podstopnja id="d" vAs="pics/03_3_2_3.jpg|Glavna nahajališča fosilnih goriv in izvozne poti. |Avtor: Andrej Mežik |--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Premog</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Premog delimo na lignit, rjavi premog in črni premog. Črni premog je najbolj kaloričen in ekološko najbolj sprejemljiv. Pomen premoga je močno narasel z industrijsko revolucijo, saj je bil glavni energijski vir za predelavo železove rude in delovanje parnih strojev. Prav na črnem premogu in zalogah železove rude je temeljila industrijska revolucija. Pomen črnega premoga se je močno zmanjšal po letu 1966, ko ga po uporabi prehiti nafta. Mnoge države razvitega sveta zapirajo premogovnike zaradi onesnaževanja ozračja s sajami in strupenimi plini, ki sta vzroka za pojav kislega dežja in učinka tople grede. Poleg tega je transport črnega premoga iz držav v razvoju cenejši. Največ premoga danes porabijo v termoelektrarnah.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		
		<podstopnja id="e" vAs="pics/03_3_2_4_a.jpg|Jedrska elekrarna Krško. |Avtor: Andrej Mežik |--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Jedrska energija</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Jedrsko energijo uporabljamo od srede 20. stoletja. Dobimo jo v jedrskem reaktorju, ki pri jedrski cepitvi spošča energijo. To je predvsem toplotna energija, ki nato vodo spreminja v paro, ta pa poganja turbine, ki proizvajajo električno energijo. Pridobivanje jedrske energije je veljalo za ekološko neoporečno do nesreč, ko je prišlo do radioaktivnih padavin in ožarčenosti okolja. Jedrske elektrarne zahtevajo razvito tehnologijo in znanje, zato jih je največ v gospodarsko visoko razvitih državah. (ZDA, Francija, Velika Britanija, Japonska). Zaloge uranove rude, ki se uporablja za gorivo, so majhne, poleg tega gre za strateško rudnino, ki se uporablja tudi za izdelavo jedrskega orožja, zato mnoge države prikrivajo podatke o izkopu in zalogah. Stranski produkt jedrskih elektrarn so jedrski odpadki, ki zahtevajo posebne pogoje skladiščenja.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		
		<podstopnja id="f" vAs="pics/slika1.jpg||||" poz="1">
		<naslov>Vodna energija</naslov>
		<opis>
		<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<![CDATA[Vodno energijo so najprej uporabljali kot mehansko energijo za delo v kovačnicah, glažutah, mlinih in žagah. Danes vodno energijo uporabljamo za pridobivanje električne energije. Na rekah se gradijo pretočne, akumulacijske in črpalno akumulacijske elektrarne. Gradnja elektrarn in distribucijskega omrežja je sicer draga, pridoblena električna energija pa cenejša od energije dobjene s fosilnimi gorivi. Ekološko vodna energija ni problematična. Velik vpliv na pokrajino imajo le velika akumulacijska jezera, ki poplavijo obsežna območja in povzročijo dvig podtalnice. Moten je tudi transport rečnega material in s tem naravni proces sedimentacije. Poleg tega reke s sedimentacijo jezove počasi zasipavajo.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>