Naučili se bomo...primernejsi naslov tipih naselij, ki jih delimo na podeželska ali ruralna in mestna ali urbana,

razlikah znotraj tipov naselij in vplivih na okolico,

vzrokih in posledicah urbanizacije, zaradi katerih briše meja med podeželskimi in mestnimi naselji.

]]> Razlike med podeželskim (ruralnim) in mestnim (urbanim) naseljem Dejavnost prebivalstva oziroma gospodarska usmerjenost, ki je tudi temeljni načina življenja v podeželjskih naseljih povezujemo s primarno dejavnostjo. Prebivalci mestnih naselij so večinoma zaposleni v sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Podeželska naselja v razvitem svetu ne veljajo več za kmečka naselja, saj se njihovi prebivalci vedno manj ukvarjajo s kmetijstvom. Večina živi od drugih dejavnosti; od prometa, turizma, obrtniške dejavnosti (žebljarska tradicija Krope), pogosta so to rudarska, ribiška, spalna in druga naselja. 2. Velikost naselja oziroma število prebivalcev v naselju kot kriterij je v svetovnem pogledu zelo različno. Spodnja meja mestnega naselja se giblje med 2000 in 5000 prebivalci. Na Japonskem je spodnja meja mestnega naselja 30 000 prebivalcev. 3. Podoba naselja je rezultat razvoja naselja in funkcij, ki ga je naselje opravljalo. Tako so za podeželska naselja značilni kmečki domovi. Kmečki dom sestavljajo bivalno in gospodarsko poslopje in dvorišče. Vendar kmečki domovi izginjajo s podeželja. Zlasti v razvitem svetu. Uveljavlja se gradnja hiš mestnega videza iz sodobnih materialov, gospodarska poslopja kmečkih domov spreminjajo svojo funkcijo, postajajo delavnice, garaže, skladišča ipd. Poti v podeželskih naseljih so ozke, ker niso bile namenjene današnjim potrebam, pozidava naselja je bila racionalna.. Bistveni del podeželskih naselij je pripadajoče zemljišče, na katerega so ali so bili prebivalci življenjsko vezani. Videz mestnega naselja je bistveno drugačen. Gostota pozidave je velika, govorimo o sklenjeni pozidavi. Zgradbe so visoke, ulice široke, vidne so mestne četrti, ki se razlikujejo po funkciji ali življenjskem standardu prebivalstva, ki živi v posamezni mestni četrti... 4. Funkciji podeželskih naselij sta v glavnem bivanje in delo, medtem ko se mestemu naselju pridružujejo še številne druge, zlasti storitvene in upravne funkcije.]]> Podeželjsko naselje Podeželska ali ruralna naselja delimo po več kriterijih. 1. Glede stalnosti poselitve govorimo o stalno in občasno poseljenih naseljih. Občasno poseljena naselja so planšarije in vikendaška naselja ter naselja povezana z nomadskim načinom življenja. 2. Po velikost so podeželska naselja lahko samotne kmetije za katere je značilno bivalno in gospodarsko poslopje in dvorišče enega gospodarstva. Okrog samne je pripadajoče zemljišče v celku, v enem kosu, ki loči samotno kmetijo od drugih samotnih kmetij ali drugega naselja. V ZDA se samotne kmetije imenujejo ranči ali farme. Navadno so postavljeni na rob velikega pripadajočega zemljišča. Ljudje so se mnogokrat organizirali tako, da so postavili svoja bivališča na stičišča mejnih zemljišč. O samotnih kmetijah govorimo v primeru do štirih gospodarstev, ki so si blizu. V Sloveniji so samotne kmetije značilne za predalpsko hribovje. Zaselek je naselje do 15 domov. Pri nas je značilen za predalpsko hribovje in gričevja subpanonske Slovenije. Razložena naselja so domovi med seboj oddaljeni več kot 50 metrov. So predhodna oblika med samotno kmetijo in vasjo. V Sloveniji so značilna za gričevnat svet na Goričkem. Vas je naselje z več kot 15 hišami. Pozidava je bolj ali manj strnjena. Vasi se ločijo med seboj po obliki. Gručaste vasi so značilne za dna kotlin in dolin. Hiše so zbrane okrog središča, ki je največkrat cerkev ali gostilna. Druga oblika sklenjenega podeželskega naselja je dolga ali obcestna vas, ki je značilna za ravninski svet. Hiše so razporejene na eni ali obeh straneh ceste. Za hišami so gospodarsko poslopje, vrt, njive, sadovnjaki, travniki, ki se kot dolge proge razprostirajo za bivalnimi poslopji. Poznamo še vasi pravilnih geometrijskih oblik, ki so načrtno grajena, kot npr., okrogla naselja v Afriki imenovana kraal, vasi v obliki šahovnice, zvezdaste vasi...]]> Urbanizacija podeželjskih naselij suburbanizaciji. V novonastalih naseljih individualnih hiš na podeželju se prebivalstvo ne ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pač pa se dnevno vozi na delo v bližnje mesto. To so tako imenovana spalna naselja. Suburbanizacija pomeni tudi močno spreminjanje že obstoječe vasi. To se kaže v zunanjem izgledu in po funkcijah, ki jih vas opravlja. Spremenjeni so način življenja, starostna in izobrazbena struktura in druge značilnosti podeželskega naselja. Število prebivalstva narašča, gostota pozidave se veča, krajevna pripadnost prebivalstva se manjša, slabi tudi kulturna identiteta naselja. Skoraj tretjina Slovenije je suburbanizirane in tod živi okoli 70% prebivalcev.]]> Mestno naselje urbano naselje razumemo obširna območja, ki so gosto pozidana. Imajo večje število prebivalcev, ki se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Število mest po svetu močno in hitro narašča in s tem tudi število mestnega prebivalstva. Danes živi več kot polovico svetovnega prebivalstva v mestih.]]> Razvoj mestnih naselij suburbanizacije. Posledica hitrega razvoja mest v deželah v razvoju so izredno gosta pozidava in obsežna območja obrobnih, barakarskih, marginalnih naselij. V Aziji in Afriki so to squatter, v Južni Ameriki favelas, v Severni Amerike slumi. Značilno za obrobna naselja so še infrastrukturna neopremljenost, revščina in visoka stopnja kriminala. Vendar se marginalna naselja hitro spremenijo v pozidana območja z urejeno infrastrukturo, in ob robu teh že rastejo nova barakarska območja. Razvoj mesta je viden iz njegove strukture. Tako ima večina evropskih mest srednjeveško jedro z gradom in obzidjem, ker so nastala na prometno, strateško ali drugače gospodarsko pomembnih legah. V času industrializacije so se mesta širila z industrijskimi in delavskimi četrtmi, danes pa z nakupovalnimi središči in poslovnimi centri ter suburbanimi naselji. V obeh Amerikah je v centru mesta »down town«, poslovno središče, ki je ponoči kot izumrlo, saj ljudje tu ne živijo, pač pa le delajo. Večja mesta so svojo bližnjo okolico že tako močno urbanizirala, da ne zaznamo več meje med podeželjem in mestom. Govorimo o urbano – ruralnem kontinuumu. V nekaterih primerih je podeželje praktično že izginilo in mesto brez ostrega prehoda prehaja v drugo mesto. Govorimo o:

mestnih aglomeracijah, če izrazito prevladuje eno funkcijsko središče,

somestjih ali konurbacijah z dvema enakovrednima funkcijskima središčema in

megalopolisih ali metropolitanskih regijah z večjim številom funkcijsko različno usmerjenih središč. Takšne metropolitanske regije so med Bostonom in Philadelphio v ZDA, med Kobejem in Osako na Japonskem in med mesti v Porurju v Nemčiji.

]]> Mestne funkcije in organiziranost mestnega življenja mestnega načina življenja. Ta organizacija poteka na podlagi mestotvornih in mestoslužnih funkcij. Mestotvorne funkcije so tiste, ki mestu prinašajo dohodek in brez katerih mesto ne bi moglo obstajati. Poleg tega mesto povezujejo z njegovo okolico. To so obrt, industrija, trgovina, zdravstvo, šolstvo, bančništvo, uprava. Tako mesto ponuja podeželju obrtne in industrijske proizvode, različne storitve in delovna mesta, od podeželja pa sprejema surovine, hrano, delovno silo in nove meščane. Podeželsko okolje mestno prebivalstvo uporablja za rekreacijo. Mestoslužne funkcije so namenjene le domačemu, mestnemu prebivalstvu. To so komunalne službe, promet, oskrba... Nekatera mesta so dobila posebne funkcije. Taka so zdraviliška mesta (Radenci), univerzitetna mesta (Oxford v Veliki Britaniji), mesta s turistično funkcijo (Portorož), pristaniško funkcijo (Koper) in ipd. Prostorska organiziranost mesta mora biti takšna, da lahko nemoteno opravlja svoje funkcije. Govorimo o zgradbi ali morfologiji mesta, ki ga določajo mestni tloris, raba mestnega zemljišča in gostota pozidave. 1. Mestni tloris kaže na razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami. 2. Pri rabi mestnega zemljišča morajo biti ustrezno zajete vse funkcije mesta, od bivanja do dela, organizacije in rekreacije. 3. Gostota pozidave je običajno največja v središčnem delu mesta. V evropskih mestih je to srednjeveško jedro, v novejših mestih »down town«. Tu so tudi najvišje cene zemljišč. Do poslovnega središča vodi glavni prometni koridor, ostali deli mesta so dokaj strogo organizirani po četrtih. Četrt pomeni del mesta, ki se od drugega razlikuje po strukturi prebivalstva, funkciji (industrijska, univerzitetna...), starosti pozidave itd.]]>