Naučili se bomo... dveh delih geosfere, ki sta najtesneje povezana med seboj - prsti in rastlinstvu,

močni in soodvisni povezavi obeh sfer z značilnostmi podnebja,

sestavo prsti in dejavnikih, ki vplivajo na njene lastnosti,

prostorski razporeditvi vrst rastlinstva in vplivih različnih dejavnikov okolja na rastlinstvo,

tipične živali posameznih podnebnih pasov in njihove prilagoditve na podnebne razmere in rastlinstvo

]]> Sestava, nastajanje in lastnosti prsti skeletni delci, ki imajo premer večji od 2 mm, pesek od 0,02 do 2 mm, melj od 0,002 do 0,02 mm in še drobnejša glina. Delež vode in zraka se stalno spreminja glede na namočenost oziroma sušnost. Prst sestavljajo organske snovi (sicer v majhnem, a zelo pomembnem deležu) in odmrli delci rastlin in živali ki jih mikroorganizmi razgradijo v humus. Debelejša ko je plast humusa na površju, rodovitnejša je prst. Prst je tudi življenjski prostor bakterijam, glivam in številnim drugim rastlinskim in živalskim vrstam, ki prst soustvarjajo in spreminjajo njene lastnosti. Rastlinam prst daje tudi oporo. Prst začeme nastajati s preperevanjem matične ali kamninske podlage,v in na katero se naselijo rastline in živali. Proces spreminjanja matične podlage v prst imenujemo pedogeneza. V povprečju je prst na Zemlji globoka 1 m, v toplejših, vlažnih podnebjih je globlja, v hladnejših, sušnejših okoljih tanjša. Prst ima posebno lastnost, ki jo imenujemo rodovitnost. To je sposobnost, ki rastlinam omogoča, da iz prsti dobijo raztopljena mineralna hranila, kisik in vodo.]]> Pedogenetski dejavniki Matična ali kamninska podlaga daje prsti njene osnovne značilnosti, ker se prst razvija s preperevanjem podlage. Podlaga je lahko živoskalna osnova ali sipek material različnih nanosov, kot so prod, grušč ali puhlica. Na silikatnih kamninah nastaja kisla prst, na karbonatni osnovi prst, ki ima bazično pH vrednost. 2. Podnebje oblikuje toplotne in vodne razmere v prsti, kar močno vpliva na potek procesov v prsti. Poleg tega vpliva na fizikalno in kemično preperevanje matične osnove. Tipi prsti so načeloma povezani s podnebnimi tipi. 3. Organizmi s svojim delovanjem rahljajo prst, jo s tem zračijo in z odmiranjem tvorijo plast humusa. 4. Relief vpliva na nastajanje in lastnosti prsti posredno preko podnebja. Z višino se temperatura niža, nastajanje prsti je tako počasnejše, pomembna je izpostavljenost zemljišča vplivom temperature, ki tako določa sušnost oz. navlaženost je prsti. Relief vpliva na prst neposredno z nagnjenostjo. Bolj kot je relief strm, večja je erozija prsti in tanjša je plast preperine. Na strmih pobočjih voda hitreje odteče, zato je prst sušnejša, v kotanjah voda zastaja in prst je vlažnejša. 5. Voda v tleh določa lastnosti prsti. Visoka talna voda vpliva na nastanek vlažnih, slabo rodovitnih prsti. 6. Po časovnem nastanku prsti delimo na mlade, plitve in slabše rodovitne ter na zrele prsti, v katerih se je nakopičilo že veliko humusa in v kateri potekajo številni drugi procesi. Stare prsti so debelejše in rodovitnejše. Tri centimetre debela plast prsti nastane v približno tisoč letih. 7. Človek na nastajanje prsti nima vpliva, ima pa vpliv na spreminjanje njenih lastnosti. Z oranjem, brananjem, gnojenjem, osuševanjem ali namakanjem povečuje njeno rodovitnost. Z apnenjem zmanjšuje kislost, z obdelovanjem prsti na kulturnih terasah zmanjšuje erozijo. S človeškimi posegi v prst nastajajo antropogene prsti, to so njivske in vrtne prsti. S pretirano uporabo agrokemičnih sredstev spreminja njeno kakovost. Posredno preko ozračja in padavin vnaša težke kovine, jo zastruplja z radioaktivnimi elementi in z neprimerno in pretirano izrabo sproža erozijo. Erozijo prsti je človek z velikimi posegi v okolje pospešil z odstranjevanjem naravnega rastlinstva, s pretirano pašo in z neprimernim načinom obdelovanja prsti. Raztopljene rudnine iz prsti, ki je namakana, prihajajo na površje. Čista voda izhlapi, rudnine, največkrat soli, ostanejo na površju. Sčasoma postane taka prst neprimerna za obdelovanje. Pride do zasoljenosti prsti. Siromašenju prsti oz. manjšanju njene kakovosti pravimo degradacija prsti. Človek lahko prst tudi popolnoma uniči z gradnjo prometnic ali širjenjem naselij.]]> Lastnosti prsti Zgradba prsti se odraža v profilu prsti. To je navpičen prerez prsti od površja do matične podlage. Zaradi različnih pedogenetskih dejavnikov in procesov, ki potekajo v profilu prsti, so se izoblikovale horizonti prsti. To so vodoravne plasti v profilu, ki se med seboj razlikujejo po barvi, fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnostih. Meje med posameznimi horizonti so zabrisane in le redke prsti imajo izdelane vse horizonte. V mladih prsteh. A horizont prehaja neposredno v C horizont. 2. Tekstura ali zrnavost prsti pove razmerje med peskom, meljem in glino. Glinene prsti so zbite, vlažnejše, korenine težje prodirajo v takšno prst. Peščene prsti imajo ravno obratne lastnosti. Če je razmerje med peskom, meljem in glino enakomerno, govorimo o ilovnatih prsteh, ki so za rast kulturnih rastlin najugodnejše. 3. Sestava ali struktura prsti pove, kako so mineralni delci med seboj povezani v skupke. Pomembna je velikost, oblika in obstojnost skupkov, saj vplivajo na kroženje zraka, vode in organizmov v prsti. Poznamo tudi brezstrukturne prsti, pri katerih se delci ne povezujejo med seboj. 4. Vlažnost prsti je odvisna od količine padavin, višine talne vode, nagnjenosti površja, matične podlage in zrnatosti. 5. Barva prsti je najbolj vidna lastnost prsti. Kaže na prisotnost določenih elementov v prsti in na količino humusa.Tako železovi oksidi prst obarvajo rdečkasto. Temnejša kot je prst, več je humusa in bolj je rodovitna.]]> Pedogenetski procesi Tipi prsti in njihova razširjenost po svetu v Sloveniji in njihova razširjenost: Rdečkastorumene prsti vročih predelov (feralsoli)
Rdečkastorumene prsti vročih predelov najdemo v ekvatorialnem, savanskem in subtropskem vlažnem podnebju. Prsti so zaradi obilnega deževja močno izprane in zato slabo rodovitne, kljub temu na dan nastane tudi do 1% humusa. V zgornjem delu profila ostajajo železovi ali aluminijev oksidi. Železov oksid daje prsti značilno rdečerumeno barvo. Lahko se strdijo v trdno plast laterit, ki onemogoča prodiranje korenin v globlje dele prsti. Zato jih je možno obdelovati le nekaj let, saj se vrhnja plast hitro izčrpa. Sive puščavske prsti in rjave polpuščavske prsti (arenosoli in kserosoli)
Sive puščavske prsti so svetle barve, ker ni rastlinstva, ki bi se razkrajal v humus. Za rjave polpuščavske prsti je značilen plitev A horizont. Z namakanjem je na njih možno poljedeljstvo. Rdeče in rjave mediteranske prsti (kambisoli in kastanozjomi)
Tipično barvo mediteranski prsti dajejo železovi oksidi in plitvi humusni horizont. Niso najbolj rodovitne prsti. Kostanjeva prst ali kastanozjom se razvije tudi v območjih nizkotravnih step, kjer je ravno tako manj humusa. Zato je humusni horizont tanjši in svetlejše, kostanjeve barve. Rjave prsti (kambisoli)
Rjave prsti so značilne za zmerno toplo oceansko in vlažno celinsko podnebje. Razvijejo se pod listnatim gozdom in so rodovitne. Živali je v prsti veliko, močno mešajo horizontne in hranilne snovi, zato so prehodi med horizonti nejasni. Ker dež ne pada v obliki močnih nalivov, te prsti niso izprane. Sive gozdne prsti (grejzjomi)
Tudi sive gozdne prsti so značilne za zmerno topli pas predvsem tam, kjer ni večje količine padavin, vendar še dovolj za rast listnatega gozda. Sive gozdne prsti so manj rodovitne od rjavih prsti. Deževnica iz zgornjih horizontov izpira glino in humus, ostajajo pa kamniti delci, ki prsti dajejo sivo barvo. Črne prsti (černozjomi)
Črne prsti so na območjih z visokotravno stepo. Humusni horizont je globok zaradi obilnega odmrlega travniškega rastlinstva, izpiranje je zaradi manjše količine padavin šibko. Struktura prsti in tudi vodne in zračne razmere so ugodne, količina kakovostnih mineralnih hranil je velika. Zato te prsti spadajo med najrodovitnejše na svetu. Na teh prsteh dobro uspevata zlasti koruza in pšenica. Sive sprane prsti (podzoli)
Sive sprane prsti so značilne za zmerno hladna območja in nastajajo pod iglastim gozdom. Zaradi nizkih temperatur je plast odpadlih snovi sicer debela, a slabo razkrojena. Padavine in taleči se sneg izpirata humus, prsti so kisle in imajo zato manj deževnikov. To pa pomeni skromnejše mešanje horizontov. Rodovitnost se lahko poveča z osuševanjem in obilnim gnojenjem. Tundrske prsti (glejsoli)
Pod tundrskim rastjem v subpolarnem podnebju nastaja tundrska prst. Preko leta so tla zmrznjena (permafrost). Vrhnja plast odmrzne le v kratkem obdobju najtoplejših mesecev, zato je vlažna. Organskih snovi je malo in so slabo razgrajene, zato je prst za kmetijstvo neuporabna. Gorske prsti (litosoli)
Gorske prsti so v goratih predelih nad zgornjo gozdno mejo.To so mlade prsti, ki so slabše razvite. Značilni so večji, skeletni delci. Nastajajo na živoskalni osnovi, horizont A je plitev in vsebuje le malo organske snovi, prevladuje razpadla matična podlaga. Prsti so zelo slabo rodovitne, na njih raste le trava.]]> Prsti v Sloveniji Tipi prsti v Sloveniji in njihova razširjenost. 1. Rendzina je plitva, rjava prst, ki jo sestavljata plitev, črn do temno rjav A horizont in C horizont. Nastaja na apnencu, dolomitu in tudi laporju, zato je v Sloveniji močno razširjena. Na njej uspevajo travniki, pašniki in gozdovi. 2. Obrečna prst ali fluvisol nastane na mladih, obrečnih ravnicah oziroma na rečnih nanosih. Horizont A je slabo razvit, njene lastnosti so močno odvisne od matične podlage. Te prsti so večkrat poplavljene. 3. Rjava pokarbonatna prst nastane na apnencih in dolomitih, pogosto v razpokah. A horizont je tanek. Prekrivajo jo polja, travniki in gozd. 4. Jerovica je prst na matičnem Krasu. Zaradi železovih oksidov, ki se kopičijo kot netopen ostanek matične podlage, je izrazito rdeče barve. A horizont je tanek z malo organskih snovi. Na tej prsti so njive in vinska trta refošk (ki daje vino teran). 5. Rjave prsti ali kambisoli nastajajo na flišu, laporju in nesprijetih rečno-ledeniških nanosih. Prst je temno rjave barve in rodovitna, A horizont je debel. 6. Oglejne prsti ali glejsoli nastajajo na nesprijetih mladih nanosih. Na njihove lastnosti močno vpliva talna voda. Na prsti uspeva močvirno in travno rastlinstvo.]]> Rastlinstvo vegetacija je eno najvidnejših sestavin geosfere. Delimo ga na naravno ali prvotno rastlinstvo in realno ali drugotno, antropogeno rastlinstvo. Na naravno ali prvotno rastlinstvo vplivajo samo naravni dejavniki, kot so podnebje, relief, prst, voda, na realno ali drugotno ali antropogeno rastlinstvo pa je vplival človek. Tako na rastišču naravnih rastlin danes marsikje rastejo kulturne rastline, ali pa je vegetacija kako drugače spremenjena. V Sloveniji so pred posegom človeka prevladovali bukovi gozdovi, ki so bili zaradi oglarjenja močno izkrčeni in iz strahu pred erozijo so jih nadomestili s hitreje rastočo smreko. Skupino različnih vrst rastlinstva, ki potrebujejo enake naravne pogoje življenja in so v stalnih medsebojnih življenjskih razmerjih, imenujemo rastlinska združba ali fitocenoza. Taka je gozdna združba bukve in praproti rebrnjače. Poleg gozdnih združb poznamo še negozdne rastlinske združbe, to so grmovne in travniške, polpuščavske in puščavske ter tundrske.]]> Vpliv dejavnikov okolja na rastlinstvo ali vegetacijo Dejavniki okolja so tisti dejavniki, ki vplivajo na rast rastlin. Najvplivnejši dejavnik okolja je podnebje. Vplivajo pa še drugi dejavniki, ki jih delimo na nežive in žive.]]> Neživi dejavniki okolja Med podnebne dejavnike spadajo vodne razmere, temperatura, sončna svetloba, veter in snežna odeja. Rastlina lahko raste le, če vsrka dovolj v vodi raztopljenih hranilnih snovi. Poleg tega je voda nepogrešljiva pri fotosintezi in rastlini daje oporo. Rastline, ki lahko uspevajo v okoljih z malo vode, imenujemo sušoljubne ali kserofilne. Taki so kaktusi, ki so se prilagodili z globokimi in zelo razvejanimi koreninami, za zmanjšanje izhlapevanje imajo namesto listov iglice. Drugi kserofiti imajo na listih zaščitno prevleko. Rastline, ki uspevajo v okoljih z veliko vode so vlagoljubne ali higrofilne. Takšni sta rumena kalužnica in črna jelša. Najpogostejši so mezofiti, ki uspevajo v okoljih, kjer vode ni niti preveč niti premalo. Temperatura pomembno vpliva na rast rastlin. Proces fotosinteze teče le pri temperaturah nad 0oC. Temperatura je poleg vode bistvena pri dolžini vegetacijske dobe. Vegetacijska doba je čas od vzkalitve rastline do tvorjenja plodov. Več rastlin je, ki so se lažje prilagodile višjim kot nižjim temperaturam, zato ima tropski deževni gozd veliko rastlinskih vrst, medtem ko je tundra z raznovrstnostjo rastlinstva revna. Rastline, ki uspevajo pri višjih temperaturah, imenujemo toploljubne. To so palme, hrast plutovec, oljka. Pri nizkih temperaturah uspevajo hladnoljubne rastline kot so smreka ali grmovni bor – ruševje. Zimskim razmeram se nekatere rastlinske vrste prilagodijo tako, da odvržejo liste. Sončna svetloba je osnovni vir energije za fotosintezo. V tropskem deževnem gozdu je podrasti malo zaradi pomanjkanja svetlobe, v zmernih geografskih širinah se je zeliščno rastlinstvo prilagodilo tako, da cveti zgodaj spomladi, ko se drevje še ni olistalo in je svetlobe dovolj. Snežna odeja vpliva na rastlinstvo z dolžino trajanja. Veter lahko zavira rast rastlin ali jih poškoduje. Vetrovi, ki stalno pihajo v isti smeri in so dovolj močni, lahko oblikujejo deblo in krošnjo v smer, kamor pihajo. Takšno obliko drevesne krošnje imenujemo zastavna oblika. Veter ima pomembno vlogo tudi pri opraševanju. 2. RELIEF
Relief vpliva na rastlinstvo predvsem posredno preko podnebja. Tako so se izoblikovali višinski rastlinski pasovi v povezavi s podnebnimi višinskimi pasovi. Relief vpliva tudi s svojo nagnjenostjo. Bolj ko je relief strm, slabši so pogoji za rast rastlin. Podoben vpliv je tudi z izpostavljenostjo glede na strani neba. Na prisojni strani, ki je toplejša, je gozdna meja višja kot na osojni strani. Pomembna je še usmerjenost gorovja glede na privetrnost oz. odvetrnost, ki poleg prevladujočih vetrov določa tudi količino padavin. 3. PRST
Prst je s svojo rodovitnostjo močno povezana s tipom rastlinstva. Pomembne so struktura in tekstura prsti, vodne in zračne razmere v njej in vsebnost hranilnih snovi. Vse te lastnosti določajo rastne pogoje.]]> Živi dejavniki okolja Medsebojni vplivi med rastlinami se kažejo v tekmi za prostor, svetlobo in hrano. Prisožitju ali simbiozi, imata obe rastlini medsebojno korist pri zajedalstvu ali parazitizmu gost od gostitelja le jemlje hranilne snovi. Poznamo še epifitizem, ko gost od gostitelja ne jemlje hranilnih snovi, pač pa ga uporabi za oporo in tako prejme več svetlobe in vode. Primere sožitja najdemo med dušičnimi bakterijami in stročnicami, zajedalstva med rastlino in belo omelo, primer epifitizma pa so vzpenjalke. 2. VPLIV ŽIVALI NA RASTLINE
Vplivi živali na rastline se kažejo pri rastlinojedcih in opraševalcih, rastline pa pomenijo živalim tudi življenski prostor. Zanemarljivo ni niti gnojenje rastlin z živalskimi iztrebki. 3. VPLIV ČLOVEKA NA RASTLINE
Vpliv človeka na rastline postaja vedno večji, saj so posegi v naravno vegetacijo vedno intenzivnejši. Rastline so človeku poleg hrane pomemben vir surovin (bombaž, juta), gradbeni material (les, bambus, slama), energijski vir, tvorijo kisik, so zakladnica naravnih zdravilnih učinkovin, preprečujejo erozijo prsti, ustvarjajo mikroklimo, nudijo privlačen prostor za rekreacijo. Naravno rastlinstvo človek spreminja zlasti zaradi gospodarskih potreb. Gozdove krči za pridobivanje obdelovalnih površin, drugje spet pogozduje. Mnoge rastlinske vrste je prinesel v domači kraj iz drugih delov sveta, določene rastlinske vrste, zlasti žita, je močno razširil. Žal človek na rastlinstvo prevečkrat vpliva negativno. Znano je krčenje tropskih deževnih gozdov ali uničevanje rastlinstva prek onesnaževanja vode, zraka in prsti.]]> Skupine rastlinstva in njihova razširjenost po svetu Tropski deževni gozd Savane drevesna savana. Trava, ki raste v šopih, doseže višino do štirih metrov. Savano z redkim grmičevjem in posamezno rastočimi drevesi ter nižjo, šopasto travo, imenujemo grmovna savana in je na prehodu v polpuščavsko rastje. Tipična drevesna vrsta je opičji kruhovec ali baobab. Afriška savana je od vseh naravnih območij na svetu najbogatejša z velikimi živalmi. Sloni in žirafe, nosorogi, zebre, svinje bradavičarke, noji in antilope. Značilni so levi, gepardi, divji psi in mrhovinarji kot so hijene, šakali, jastrebi. V savanah Azije, Avstralije in Južne Amerike živi precej manj živali. Volkovi grivarji in nanduji (ptiči tekači) so značilni za savane Južne Amerike, kenguruji, dingi in emuji za savane Avstralije. Velike črede rastlinojedih živali z iztrebki vračajo zemlji hranila in so plen zverem in mrhovinarjem. V sušni dobi se črede zberejo za veliko selitev na območja, kjer je zaradi dežja še dovolj vode in trave. Gneča ob preostalih vodnih kotanjah v sušni dobi je zato izjemna.]]> Puščave Mediteransko rastlinstvo in živalstvo Monsunski gozd lovorjevi gozdovi. Prevladuje listopadno drevje, ki ima lovorju podobne liste. Subtropski vlažni gozd se razlikuje od monsunskega po tem, da ima dovolj vlage čez vse leto, zato so drevesa vedno zelena in fotosinteza poteka vse leto. Morda je najbolj poznana žival monsunskega gozda tiger, žal pa spada tudi med najbolj ogrožene živalske vrste. Človekovo naseljevanje in obdelovanje polj mu jemlje naravni življenski prostor, tiger pa vdira med črede živine, da se oskrbi s hrano in tako da kmetom razlog za odstrel. Varovanje je zato zunaj naravnih rezervatov oteženo. Sicer predstavljajo glavno hrano tigru srnjad, divje svinje in opice, pa tudi manjše živali, kot so razni glodalci.]]> Listopadni listnati gozd Iglasti gozd Iglasti gozd, tajga in borealni gozd) je značilen za zmerno hladno podnebje, kjer zaradi nizkih temperatur listavci ne uspevajo več. Značilno drevje so smreka, bor, jelka, macesen in v tajgi poleg naštetega še breza. Podrasti je malo, ker pri tleh ni dovolj svetlobe.]]> Stepa prerija. Trava je manj občutljiva na požare, ki jih v stepah pogosto zaneti strela ali človek, ker listi in bilke poganjajo iz srčik nizko pri tleh. Za stepo so značilni veliki rastlinojedci, ki se selijo v skladu z letnimi časi. Vendar so že močno zdesetkani in mnogi, kot npr. ameriški bizon, živijo le še v rezervatih. Značilne vrste so gvanaki, antilope sajge, zajci skakalci, kojoti - prerijski psi, podlasice, pampske mačke. Večina glodalcev živi v razvejanih podzemnih življenskih skupnostih. Kolonije prerijskih psov so razrile velikanske površine stepskih površin, kar je vplivalo na zgradbo tal. Na takšnem površju so se, zaradi spremenjene mineralne sestave vrhnje plasti prsti, razvila območja drugačnih rastlinskih združb.]]> Tundra Gorsko rastlinstvo Gorsko rastlinstvo pomeni različne rastlinske vrste, ki so se prilagodile klimatskim razmeram, ki jih določa značilnost gorovja.]]>