Zemlja kot nebesno telo rotacija. Zemljina rotacijska os je za 23,5 stopinj nagnjena glede na svojo magnetno os, zato Sonce skozi vse leto Zemljini polobli različno intenzivno obseva. Glavna posledica rotacije Zemlje je menjavanje dneva in noči, oziroma vzhajanje in zahajanje Sonca pa tudi zvezd in Meseca.]]> Rotacija Zemlje poldnevniki ali meridiani. To so polkrogi, ki povezujejo oba Zemljina pola in so pravokotni na ekvator. Vsi kraji na istem poldnevniku ali meridiani imajo isti krajevni čas. Na Zemlji smo določili navidezne črte - časovne pasove, ki so široki 15 stopinj in določajo čas ene ure. Teh časovnih pasov je 24. Začetni poldnevnik poteka skozi astronomsko opazovalnico v Greenwichu blizu Londona. Kraji vzhodno od njega imajo vzhodno geografsko dolžino, kraji zahodno od začetnega poldnevnika imajo zahodno geografsko dolžino. Datumska meja, kjer se menja datum, poteka približno po 180 poldnevniku. Na Zemlji so določili tudi vzporednike ali paralele. Potekajo vzporedno z ekvatorjem, ki je začetni in najdaljši vzporednik. Kraji severno od ekvatorja imajo severno geografsko širino, kraji južno od ekvatorja pa južno geografsko širino. Pomembni vzporedniki poleg ekvatorja so še severni in južni povratnik na 23,3 stopinj severne in južne geografske širine, kjer pride do navideznega sončevega obrata, severni in južni tečajnik, ki sta na 66,5 stopinj severne in južne geografske širine in kjer je tudi meja polarnega dneva oziroma noči ter Zemljina pola oziroma tečaja na 90 stopinj severne in južne geografske širine. Poldnevniki in vzporedniki tvorijo stopinjsko mrežo na Zemljini obli. Lego izbranih krajev tako določamo s pomočjo geografske dolžine in geografske širine.]]> Revolucija Zemlje 21. marca je spomladansko enakonočje ali ekvinokcij. Sonce sije pravokotno na ekvator in enakovredno obseva severno in južno Zemljino poloblo.

21. junija je poletni solsticij. Sonce sije pravokotno na severni povratnik. Na severni polobli je najdaljši dan in severno od severnega tečajnika je polarni dan.

23. septembra je jesensko enakonočje ali ekvinokcij. Sonce sije pravokotno na ekvator.

21.decembra je zimski solsticij. Sonce sije pravokotno na južni povratnik. Takrat ima južna Zemljina polobla najdaljši dan, južno od južnega povratnika pa je polarni dan. Na severni polobli je to čas najkrajšega dne in severno od 66,50 je polarna noč.

]]>