Konstanta h je Planckova konstanta. Primer: Določimo energijo fotonov za mejne vrednosti valovnih dolžin vidne svetlobe 760 nm (rdeča barva) in 380 nm (vijolična barva).

Energija fotona rdeče svetlobe je 2,6.10-19 J (1,6 eV), energija fotona vijolične svetlobe pa še enkrat več 5,2.10-19 J (3,2 eV). Fotocelica je dioda, kjer je katoda kovinska ploščica, ki postane izvir elektronov, ko jo osvetlimo s svetlobo. Ko med katodo in anodo fotocelice priključimo vir enosmerne napetosti, tako, da je na anodi pozitivni priključek, po električnem krogu teče električni tok. S poskusi ugotovimo, da po električnem krogu fotocelice teče majhen tok tudi, če v električnem krogu ni napetosti. Zelo majhen električni tok po električnem krogu fotocelice teče celo, če priključka baterije obrnemo, da je negativni pol baterije na anodi. Izbiti elektroni iz katode imajo tedaj dovolj kinetične energije, da dosežejo anodo. Obrnjeni napetosti rečemo zaporna napetost. Z merjenjem zaporne napetosti lahko določimo kinetično energijo izbitih elektronov iz katode. Prag zaporne napetosti, pri kateri po električnem krogu fotocelice električni tok več ne teče, je odvisen od valovne dolžine (frekvence) svetlobe, s katero osvetljujemo katodo, ni pa odvisen od osvetljenosti. Valovne dolžine svetlobe izbiramo z barvnimi filtri. S pragom zaporne napetosti določamo kinetično energijo izbitih elektronov pri izbrani valovni dolžini vpadle svetlobe.
Elektron na katodi fotocelice od vpadle svetlobe prejme energijo Del prejete energije svetlobe elektron porabi, da pride iz kristala. Ta del imenujemo izstopno delo Ai. Kar ostane je njegova kinetična energija.
Enačbo preuredimo:
Enačba določa odvisnost kinetične energije izbitih elektronov od frekvence vpadle svetlobe. Graf odvisnosti je premica. Iz strmine premice dobimo vrednost Planckove konstante, odsek na ordinatni osi predstavlja izstopno delo za elektrone, odsek na abscisni osi pa predstavlja vrednost mejne frekvence svetlobe za nastanek fotoefekta. Primer: Pri proučevanju fotoefekta s fotocelico je za ˝oranžni˝ filter (valovna dolžina 580 nm) prag zaporne napetosti 0,36 V, za ˝vijolični˝ filter (400 nm) pa 0,92 V. Na osnovi podatkov ocenimo vrednost Planckove konstante, izstopno delo in mejno vrednost valovne dolžine za fotoefekt.

Na osnovi izmerjenih podatkov je dobljena Planckova konstanta 4,0.10-34 Js, izstopno delo je 1,6. 10-19 J, mejna vrednost valovne dolžine za fotoefekt pa 790 nm.]]>
Primer: Radioaktivna snov izseva delec alfa s hitrostjo 2 .107 m/s. Določimo nedoločenost lege delca alfa, če je njegova hitrost znana na desetinko vrednosti natančno. Nedoločenost gibalne količine je enaka:

Nedoločenost lege delca uporabimo načelo nedoločenosti:

Nedoločenost lege delca je 5 . 10-14 m. Nedoločenost lege delcev alfa je velikostnega reda velikosti jedra atoma, zato pri poskusih z njimi lahko uporabimo zakone klasične fizike.]]> -3 eV]]> -5 eV]]> -7 eV]]> -2 nm]]> -4 nm]]>
Razmerje prečne in vzdolžne komponente gibalne količine elektrona po prehodu skozi kristal je enako razmerju polovice premera krožne proge in razdalje kristala do zaslona:


Vzdolžno komponento gibalne količine izrazimo s pospeševalno napetostjo:

Enačba odvisnosti premera krožne proge od pospeševalne napetosti je:

Odvisnost premera izbrane svetle krožne proge od pospeševalne napetosti lahko uporabimo za določitev Planckove konstante.

Primer: Pri napetosti 2,0 kV je premer zunanje svetle krožne proge 6,0 cm. Razdalja od kristala do zaslona je 13,5 cm, razdalja med mrežnima ravninama kristala je 0,123 nm. Določimo Planckovo konstanto.
Izračunana vrednost Planckove konstante je 6,6 . 10-34 Js in se v okviru natančnosti merjenja ujema z vrednostjo v tabeli osnovnih konstant.]]> 6]]>


Domneva o valovni naravi delcev se je leta 1924 porodila L. de Broglieju, zato govorimo o de Broglijevi valovni dolžini. Primer: Določimo pripadajočo valovno dolžino elektronov v curku, ki ga pospešimo z napetostjo 2,0 kV.

Pripadajoča valovna dolžina elektrona je 0,022 nm. ]]>