﻿<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<!--ce kaj ni jasno me najdes na 041 905 576 ali skype: eludnasud@gmail.com-->
<fizika>
	<tema naslov="Uvod" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='06_2_2_1.jpg'></VideoSlika><!--poimenuje se samo slika ki se nahaja v folderju slike ali video-->
			<VideoSlika podnaslov='06_2_2_1.swf'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Polprevodniki so snovi, ki imajo vrednost specifične upornosti manjšo od prevodnikov in večjo od izolatorjev. Medtem, ko se upornost prevodnikov in izolatorjev bistveno ne spreminja, je upornost polprevodnikov zelo odvisna od temperature, od osvetlitve in od dodanih primesi. Tako je specifična upornost stekla kot izolatorja je velikostnega reda 1012 Ωm in specifična upornost bakra kot izolatorja je 10-7 Ωm. Specifična upornost silicija kot tipičnega predstavnika je v območju od velikostnih redov od 106 Ωm do 10-5 Ωm.
Polprevodniki se uporabljajo za proizvodnjo polprevodniških elementov kot so diode, tranzistorji, sončne celice. Diode in tranzistorji so sestavni deli integriranih vezij. Operacijski ojačevalnik je integrirano vezje z dvema vhodoma in izhodom. Uporabimo ga lahko za analogno ojačenje, seštevanje in odštevanje električnih napetosti, ali pa kot seštevalni (integriranje) in diferencialni (odvajanje) člen.]]>
			</NizjiNivo>
		</tema>
		
		
		<tema naslov="Čisti polprevodniki"><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='03_2_1.png' v_s_name='Animacija1'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_2_1b.png' v_s_name='Animacija1'></VideoSlika><!--poimenuje se samo slika ki se nahaja v folderju slike ali video-->
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Trdni snovi, kot sta elementa silicij in germanij, ki se nahajata v četrti koloni periodnega sistema, imenujemo polprevodnika. Njihova električna upornost je pri sobni temperaturi večja kot pri kovinah, a manjša kot pri izolatorjih. Za upornost polprevodnikov je značilna velika temperaturna odvisnost. Kristal silicija je v bližini absolutne ničle izolator. Z povečevanjem temperature njegova upornost pada. To lastnost izrablja termistor – polprevodniški element za merjenje temperature.
Na vir napetosti zaporedno vežemo termistor in ohmski upor. Z voltmetrom merimo padec napetosti preko upora. Padec napetosti preko upora se poveča, ko se zaradi višanja temperature termistorju zmanjša upornost.
Danes se za proizvodnjo polprevodniških elementov in integriranih vezij največ
uporablja silicij.
Silicij je danes najbolj uporabljena snov v tehnologiji polprevodnikov. V kristalu silicija je posamezni atom s kovalentnimi vezmi povezan s svojimi štirimi sosedi v tetraedrski kristalni mreži. V kristalu so blizu absolutne ničle vsi elektroni vezani. Z povečevanjem temperature nihanje kristalne mreže posamezne elektrone odtrga od vezi, da se gibljejo po kristalu, na njihovih mestih nastanejo vrzeli. Izbrano vrzel  zapolni drug vezani elektron, ki za seboj pusti drugo vrzel, tako se tudi vrzeli se gibljejo po kristalu. 
Pri dani temperaturi je povprečno število elektronov in vrzeli v kristalu konstantno. Z pojavljanjem prostih elektronov nastajajo tudi vrzeli, elektroni in vrzeli se spet rekombinirajo. Ko priključimo kristal silicija na vir enosmerne napetosti, električni tok predstavlja usmerjeno gibanje elektronov in vrzeli. Gibanje vrzeli obravnavamo kot delce s pozitivnim nabojem. 
Deleža elektronov in vrzeli ne povečamo samo z zvišanjem temperature, ampak tudi z vpadlo vidno svetlobo. To lastnost izrablja fotoupor, polprevodniški element za merjenje gostote svetlobnega toka.
<b>Primer:</b>
Pri kristalu silicija je energijska špranja med valenčnim in prevodnim pasom enaka 1.12 eV. Določimo valovno dolžino vpadle svetlobe, nad katero preidejo elektroni preko energijske špranje.
Uporabimo enačbo     
<img src="slike/enacbe/04_3_1.png"><br />
<img src="slike/enacbe/04_3_1a.png"><br /><br /> 
Valovna dolžina je 1100 nm, še v območju infrardeče svetlobe.]]>
</NizjiNivo>

			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Katera snov spada med polprevodnike:]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[aluminij]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[sicilij]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[diamant]]>
				</odgovor>
			</kviz>
			
			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Energijska reža pri čistem polprevodniku ima širino:]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[0,01 eV]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[1,0 eV]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[1,0 eV]]>
				</odgovor>
			</kviz>
		</tema>
		
				<tema naslov="Polprevodniki s primesmi"><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='03_2_1.png' v_s_name='Animacija1'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_2_1b.png' v_s_name='Animacija1'></VideoSlika><!--poimenuje se samo slika ki se nahaja v folderju slike ali video-->
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[V kristalni mreži čistega silicija so atomi razporejeni tako, da se okoli vsakega  atoma nahajajo štirje sosednji atomi. Ker je čist silicij slab prevodnik električnega toka, mu dodamo primesi. Kot dodatki so lahko 5-valentni elementi, kot sta arzen ali fosfor, oziroma 3-valentni elementi galij, bor ali indij. Razmerje števila atomov primesi proti številu atomov silicija je običajno 1 : 105. Električna upornost kristala silicija s primesmi je približno tisočkrat manjša, kot pri čistem siliciju in je skoraj neodvisna od temperature.  
V kristalu silicija s primesjo fosforja, ki je 5-valenten, se štirje elektroni fosforja povežejo s silicijevimi atomi, peti elektron pa zaradi termičnega nihanja kristalne mreže postane prost. 
Prosti elektron se lahko giblje po kristalni mreži. Ker imajo prosti elektroni negativni električni naboj, imenujemo kristal silicija s primesjo fosforja  <b>polprevodnik tipa n</b>. Atome fosforja, ki kristalni mreži oddajajo elektrone, imenujemo <b>donorje</b>.
Če dodamo kristalu čistega silicija 3-valentni element, na primer bor, se atom s tremi razpoložljivimi elektroni  veže s sosednjimi atomi silicija. Na mestih primesi v kristalni mreži  manjka elektron. Zaradi manjkajočega elektrona se pojavi se vrzel, katero lahko zapolni elektron iz popolnih vezi med atomi silicija. 
Nastale vrzeli se tako prosto gibljejo skozi kristalno mrežo. Ker imajo proste vrzeli pozitivni električni naboj, imenujemo kristal silicija s primesjo bora <b>polprevodnik tipa p</b>. Atome bora, ki sprejemajo elektrone, imenujemo <b>akceptorje</b>.
Kristale polprevodnikov s primesmi pridobivajo na dva načina. Ustrezne elemente primesi lahko dodajo talini čistega silicija. Drug način pridobivanja je z difuzijo elementov na površinsko plast že obstoječega polprevodnika s primesmi. V tanki površinski plasti polprevodnika tipa p z difuzijo donorja nastane polprevodnik tipa n. V tanki površinski plasti polprevodnika tipa n pa z difuzijo akceptorja nastane polprevodnik tipa p. 
Z difuzijo donorja v kristal tipa p ali akceptorja v kristal tipa n nastane mejna plast med območjema p in n. Mejni plasti rečemo krajše <b>stik p – n</b>. Ob nastajanju mejne plasti se elektroni začno gibati z območja n, kjer jih je veliko, v območje p, kjer jih je malo, hkrati pa tudi gibanje vrzeli v nasprotni smeri. V mejni plasti elektroni zapolnijo vrzeli. Nastalo električno polje pozitivno nabiti donorjev v n območju in negativno nabitih akceptorjev zaustavi nadaljnjo prehajanje elektronov in vrzeli. 
Na stiku p – n nastane zaporna plast. Smer električnega polja zaporne plasti je od n proti p]]>
</NizjiNivo>

<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Polprevodnik tipa n  ima za večinske nosilce naboja]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[vrzeli v prevodnem pasu]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[elektrone v valenčnem pasu]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[elektrone v prevodnem pasu]]>
				</odgovor>
			</kviz>
			
			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Kristal germanija je dopiran z atomi arzena. Ocenite  temperaturo kristala, ko elektron arzena preide v prevodni pas, če je energijska reža enaka 0,005 eV. (Navodilo: za oceno zadošča, da vezavno energijo elektrona primerjamo z termično energijo k<font face ='GG Subscript'>B</font>T)]]>
				<odgovor pravilen="true"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[- 210 <font face ='GG Superscript'>0</font>C]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[-120 <font face ='GG Superscript'>0</font>C]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[- 30 <font face ='GG Superscript'>0</font>C]]>
				</odgovor>
			</kviz>
		</tema>

		<tema naslov="Polprevodniška dioda"><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='04_3_3.png' v_s_name='Skica1'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='04_3_3a.png' v_s_name='Skica2'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='04_3_3b.png' v_s_name='Skica3'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='04_3_3c.png' v_s_name='Skica4'></VideoSlika><!--poimenuje se samo slika ki se nahaja v folderju slike ali video-->
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Polprevodniška dioda ima vgrajen stik p – n. Diodo zvežemo z zaporedno vezanim upornikom in baterijo v električni krog. Pomembno je, v kateri smeri jo priključimo v električni krog. Ko je na strani območja p diode priključen pozitivni pol baterije, zunanje električno polje zmanjša električno polje zaporne plasti, električni tok teče. Rečemo, da je dioda vezana v prevodni smeri. Simbol za diodo s smerjo puščice kaže smer prevajanja električnega toka.
Elektroni in vrzeli kot nosilci električnega toka se pri prehodu preko stika p – n rekombinirajo. Sproščeno energijo absorbira kristalna mreža, dioda se segreje. Svetleče diode, ki se uporabljajo kot signalne lučke, pri rekombinaciji oddajajo vidno svetlobo. 
Ko je dioda vezana v zaporni smeri, je tok, ki teče po električnem krogu, zanemarljiv. Med območjema preko stika prehaja le majhen delež prostih elektronov in vrzeli, ki nastajajo zaradi termičnega nihanja kristalne mreže.
Merjenje odvisnosti toka od napetosti v prevodni smeri kaže, da je dioda nelinearen električni element. To pomeni, da tok, ki teče skoznjo, ni sorazmeren z napetostjo preko nje. Graf odvisnosti toka od napetosti imenujemo karakteristika diode. Iz karakteristike usmerniške diode razberemo, da ko dioda prevaja, je napetost preko nje okoli 0,6 V in je skoraj neodvisna od toka.
Odvisnost toka od napetosti pri diodi merimo pri nižji napetosti, kot to običajno počnemo pri ohmskem uporniku, oziroma žarnici. Da merjenje poteka brez težav, da se dioda ne poškoduje, uporabimo v električnem krogu delilnik napetosti. Z njim lažje dosežemo želeno območje napetosti, ki je pri polprevodni diodi od 0 V do 0,7 V, in pri svetleči od 0 V do 1,6 V
<b>Primer:</b> Določimo električni tok skozi usmerniško diodo. Dioda je z zaporedno vezanim upornikom z uporom 100 ohmov vezana na baterijo z napetostjo 12 V.
<img src="slike/enacbe/04_3_3.png"><br /><br />
Skozi diodo teče tok 0,11 A.
Sončne celice neposredno pretvarjajo sevanje sonca v električno energijo. So polprevodniške diode z veliko površino, izdelane iz monokristalnega, polikristalnega ali amorfnega silicija. 
Ob absorbciji fotonov svetlobe v zaporni plasti nastajajo pari eletronov in vrzeli. Zaradi električnega polja v plasti se nastali elektroni gibljejo proti območju n in vrzili na območje p. Po sklenjenem zunanjem električnem krogu se elektroni, ki predstvljajo električni tok, gibljejo iz območja n proti območju p. Izkoristek sončne celice je razmerje med oddano električno energijo in prejeto energijo svetlobe Sonca. 
Upoštevati pa moramo, da se od vpadle energije svetlobe Sonca le okoli 40% energije porabi za tvorbo parov, ostali del se pretvori v toploto. Sončna celica se greje zaradi presežne energije fotonov, ki tvorijo pare, zaradi fotonov, katerih energija je nižja od energijske vrzeli in zaradi napetostnih izgub p – n stiku.
<b>Primer:</b>
Pri gostoti svetlobnega tika Sonca, 1,0 kW/m2 (0,1 W/m2), je električni tok, ki ga daje sončna celica, približno 10 mA/cm2. Kolikšen je izkoristek fotocelice, če je za tvorbo para elektron-vrzel potrebna energija fotona 1,1 eV?
<img src="slike/enacbe/04_3_3a.png"><br /><br />
<img src="slike/enacbe/04_3_3b.png"><br />
Izkoristek sončne celice je 11%.]]>
</NizjiNivo>

			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Polprevodniška dioda prevaja, ko je pozitivni pol baterije priključen na območje p. S čim utemeljimo pojav?]]>
				<odgovor pravilen="true"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[S priključeno baterijo se zmanjša električno polje zaporne plasti stika.]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[Zunanja napetost poveča tok elektronov in zmanjša tok vrzeli skozi zaporno plast stika.]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[Zunanja napetost poveča širino zaporne plasti stika.]]>
				</odgovor>
			</kviz>
		
		<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Svetlečo diodo, ki sveti pri napetosti 1,5 V želimo priključiti na vir napetosti 12 V. Kolik upor naj vežemo zaporedno v električni krog, da bo skoznjo tekel tok 5,0 mA]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[2,4 kΩ]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[2,1 kΩ]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[500 Ω]]>
				</odgovor>
			</kviz>
		
		
		<tema naslov="Tranzistor"><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='slika1.png' v_s_name='Animacija1'></VideoSlika><!--poimenuje se samo slika ki se nahaja v folderju slike ali video-->
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Elemente, sestavljene iz polprevodnikov s primesmi, ki električne tokove prekinjajo ali jih ojačijo, imenujemo tranzistorje. Prvi tranzistor je bil sestavljen leta 1947. Tranzistor kot stikalo uporabljamo v digitalnih, kot ojačevalnik pa v analognih elektronskih vezjih.
Bipolarni tranzistor sestavljajo tri zaporedne plasti polprevodnikov s primesmi tipa p – n – p ali tipa n – p – n. Delovanje tranzistorja je pri obeh sestavih povsem enako, potrebna je le zamenjava  predznakov priključne napetosti na posameznih plasteh. Zunanji plasti se imenujeta kolektor in emitor, vmesna zelo tanka plast je baza. 
Napetost med bazo in emitorjem je tista, ki uravnava električni tok, ki teče med kolektorjem in emitorjem.
Monopolarni (FET) tranzistor sestavlja ploščica polprevodnika tipa p (ali tipa n), ki je oblikovana tako, da ima po sredini ozek raven kanal. Električna napetost U<font face ='GG Subscript'>V</font> je priključena na kovinsko ploščico - vrata, ki je od polprevodnika ločena z zelo tanko plastjo izolatorja. Izolator je običajno silicijev oksid, ki ga dobijo tako, da ploščico polprevodnika izpostavijo kisiku pri ustrezni temperaturi.
Ko je napetost U<font face ='GG Subscript'>V</font> na vratih enaka nič, po električnem krogu baterije z napetostjo U in ploščice polprevodnika teče električni tok I, ki ga predstavljajo vrzeli, ki so enakomerno porazdeljene po polprevodniku. Ko na vrata priključimo pozitivno napetost U<font face ='GG Subscript'>V</font>, postane kovinska ploščica pozitivno naelektrena. Pozitivni naboj na ploščici iztisne vrzeli iz kanala, v kanalu tako ostane predel negativno nabitih ionov, ki se ne morejo gibati, ker so vpeti v kristalno mrežo. Tok skozi ploščico polprevodnika je prekinjen, tranzistor deluje kot stikalo. 
Z tranzistorjem električne signale lahko ojačimo. Napetost U<font face ='GG Subscript'>V</font> na vratih naj se spreminja. Vhodna električna moč na vratih je sorazmerna s tokom , ki teče skozi vrata. Zaradi plasti izolatorja je tok skozi vrata zelo majhen. Vhodna električna moč je tako manjša kot izhodna moč, ki je sorazmerna z produktom napetosti U in toka I. velikost ojačenja vhodnega električnega signala določa karakteristika ojačevalnika.]]>
			</NizjiNivo>

			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Vmesna plast treh plasti, ki sestavljajo tranzistor, se imenuje:]]>
				<odgovor pravilen="true"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[baza]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[emitor]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[kolektor]]>
				</odgovor>
			</kviz>
			
			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[STranzistor p-n-p lahko v elektronskem vezju uporabimo za stikalo ali za ojačenje. Pri ojačenju je priključena na bazi:]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[pozitivna napetost]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[ničelna napetost]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[negativna napetost]]>
				</odgovor>
			</kviz>
		</tema>
</fizika>