Zorni kot izvirov svetlobe je 0,50 (30’) Toliko je približno zorni kot opazovanja Lune in Sonca Izvira približujemo drug drugemu. Ko sta izvira oddaljena drug od drugega le še 3 cm, oko dveh izvirov ne razloči več. Določili smo mejni zorni kot, ki določa ločljivost mrežnice očesa. Razdaljo med izviroma svetlobe smo zmanjšali 30 krat, mejni zorni kot je ena ločna minuta (φm = 3,0 . 10-4 rad). Primer: Pri branju teksta z lista papirja je normalna zorna razdalja 25 cm. Določimo ločljivost očesa na listu.
Ločljivost očesa je malo manj kot desetinka milimetra. Slika predmeta, ki nastane na mrežnici je realna, obrnjena in pomanjšana. Očesne mišice s stiskanjem leče spreminjajo njeno goriščno razdaljo in s tem omogočajo gledanje različno oddaljenih predmetov, ki jih gledamo. Kratkovidnost je napaka oči pri nekaterih mlajših ljudeh. Slika oddaljenih predmetov nastane pred mrežnico, človek vidi ostro le predmete v svoji bližini. Za gledanje oddaljenih predmetov potrebuje očala s konkavnimi lečami. 1. za preslikavo predmeta z očesno lečo na mrežnico zapišemo enačbo:

a je razdalja predmeta od očesa, f0 je goriščna razdalja očesne leče, b0 pa razdalja do mrežnice. 2. za preslikavo oddaljenega predmeta z očesno lečo in lečo očal na mrežnico velja:

kjer je f goriščna razdalja leče očal. z upoštevanjem obeh enačb sledi:

Za gledanje oddaljenih predmetov je goriščna razdalja konkavnih leč enaka kot razdalja, do katere kratkoviden človek vidi predmete še ostro. Primer: Kratkoviden človek vidi predmete v okolici ostro do razdalje 50 cm. Goriščna razdalja leč v očalih je -50 cm. Izdelovalci leč za naočnike namesto goriščne razdalje leče uporabljajo dioptrijo (D). Dioptrija leče je obratna vrednost njene goriščne razdalje, enota m-1. Enote običajno ne zapišemo. Dioptrija leč v očalih kratkovidnega človeka je -2. S starostjo se ljudem prožnost očesnih leč zmanjšuje, oko predmete v bližini ne vidi več ostro. Govorimo o daljnovidnosti. Daljnoviden človek bere časopis z iztegnjenimi rokami. Da se predmet v normalni zorni razdalji preslika na mrežnico so potrebna očala z konveksnimi lečami. Primer: Daljnoviden človek bere časopis običajno v razdalji 60 cm. Določimo goriščno razdaljo leč v očalih, da bo časopis bral v normalni zorni razdalji. Leča očal z goriščno razdaljo f naj preslika časopis, ki je v normalni zorni razdalji (25 cm), v navidezno sliko, ki je 60 cm oddaljena od leče:

Goriščna razdalja leč v očalih je 43 cm, dioptrija leč je 2,3.
 ]]> Primer: S fotoaparatom, ki ima goriščno razdaljo 5.0 cm slikamo človeka, visokega 180 cm in širokega na oddaljenosti 100 metrov. Določimo velikost slike. Uporabimo enačbo

Zaradi velike oddaljenosti človeka a je njegova slika blizu goriščne ravnine objektiva, zato razdaljo b lahko nadomestimo z goriščno razdaljo objektiva f.
Velikost slike je 0,9 mm. Slika človeka, ki jo dobimo s fotoaparatom je majhna. Če je velikost točkovnega senzorja na svetlobnem tipalu 6 μm, njegovo sliko sestavlja le 150 krat 50 točk. Da dobimo s fotoaparatom večjo sliko predmeta, moramo vzeti izmenljiv objektiv, ki omogoča večje slike, posnete iz večje razdalje. Objektivu,ki, ima veliko goriščno razdaljo, rečemo teleobjektiv. Pri slikanju človeka iz prejšnjega primera objektiv zamenjamo s teleobjektivom z goriščno razdaljo 50 cm. Velikost slike je sedaj desetkrat večja, to je 9 mm, njegovo sliko sestavlja 1500 krat 500 točk.
 ]]>



Pri reflektorju namesto zbiralne leče kot objektiva svetlobo zbere konkavno zrcalo. I. Newton je prvi sestavil uporaben reflektor, zato se enostavni reflektorji imenujejo po njem. Pri teleskopu je pomembna množina svetlobe nebesnega telesa, ki pade na površino objektiva. Za objektive so zaradi postopkov izdelave premeri konkavnih zrcal lahko precej večji od premerov konveksnih leč. Vsi največji astronomski teleskopi so tako reflektorji. Primer: Objektiv teleskopa ima goriščno razdaljo 700 mm, goriščna razdalja okularja je 2 cm. Določimo povečavo teleskopa.

Povečava teleskopa je 35. Z njim sliko Lune gledamo pod zornim kotom 180.
 ]]>



Uporabimo sorazmerje stranic podobnih trikotnikov z druge skice:

Iz enačbe leče določimo a:



Za povečavo lupe tako dobimo izraz:

Goriščna razdalja lupe je običajno majhna v primerjavi z normalno zorno razdaljo, zato gornji izraz lahko poenostavimo:

Primer: Za branje teksta v normalni zorni razdalji smo ugotovili, da je ločljivost očesa približno desetinka milimetra. Tekst beremo z lupo z goriščno razdaljo 2,5 cm. Kolika je ločljivost slike teksta?

Ločljivost slike teksta je desetkrat večja. Mikroskop sestavljata dve konveksni leči. Prva leča, imenovana objektiv, preslika predmet v realno, povečano sliko. Druga leča, imenovana okular, predstavlja lupo, ki realno sliko predmeta preslika v navidezno sliko v normalno zorno razdaljo. Povečava mikroskopa je produkt povečav okularja in objektiva: M = Mok . Mobj


Kjer je d razdalja med goriščema objektiva in okularja. Primer: Gorišče objektiva je 1,0 cm, razdalja med goriščema objektiva in okularja je 20 cm. Povečava okularja je desetkratna. Določimo povečavo mikroskopa.

Povečava mikroskopa je 200. Pri mikroskopu običajno zamenjujemo objektive, ki imajo različne goriščne razdalje in mu s tem spreminjamo povečavo.
  ]]>