﻿<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<!--ce kaj ni jasno me najdes na 041 905 576 ali skype: eludnasud@gmail.com-->
<fizika>
	<tema naslov="Uvod" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='03_1_1.flv' v_s_name='Odboj svetlobe'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Del odbite svetlobe od osvetljenih teles pade v naše oko. Odbita svetloba osvetljenih teles je običajno razpršena. Igralca na odru, osvetljenega z reflektorjem vidijo vsi gledalci v zatemnjeni dvorani ne glede na lego sedeža. Odbita svetloba od telesa je razpršena, ko je hrapavost njegove površine velika v primerjavi z valovno dolžino svetlobe.
Svetloba, ki pade na površino neobdelane kovinske plošče, se po odboju razprši. Z brušenjem in poliranjem plošče se njene nepravilnosti na površini zmanjšujejo, njihova velikost postaja primerljiva z valovno dolžino svetlobe. Tanek curek svetlobe gladka kovinska plošča ne razprši, odbije ga v točno določeni smeri. 
Rečemo, da gladka kovinska plošča predstavlja zrcalo. Razsežnost zrcala je velika v primerjavi z valovno dolžino svetlobe. 
Pri geometrijski optiki ne upoštevamo valovnih lastnosti svetlobe, svetlobni tok opisujemo z svetlobnimi snopi in svetlobnimi curki, smer širjenja svetlobe pa predstavljajo žarki.
Prižgano svečo postavimo pred škatlo z luknjico tako, da sta razdalji med luknjico in plamenom sveče ter luknjico in ploskvijo nasproti nje približno enaki. V zatemnjenem prostoru opazimo na nasprotni ploskvi iz prosojnega papirja kot zaslonu sliko plamena sveče. 
Slika plamena je obrnjena. Pojav kaže, da se svetlobni žarki se od plamena sveče širijo po zraku premočrtno.]]>
			</NizjiNivo>
		</tema>
		
		<tema naslov="Odboj svetlobe na ravnem zrcalu" ><!--meni na levi strani-->
		<VideoSlika podnaslov='03_1_1_1.jpg' v_s_name='Odboj svetlobe'></VideoSlika>
		<VideoSlika podnaslov='03_1_1_2.jpg' v_s_name='Odbiti svetlobni snop'></VideoSlika>
		<VideoSlika podnaslov='03_1_2a.flv' v_s_name='Video1'></VideoSlika>
		<VideoSlika podnaslov='03_1_2b.flv' v_s_name='Video2'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Lastnosti odboja svetlobe ugotavljamo z ravnim zrcalom, na katerega usmerjamo svetlobne curke ali svetlobne snope. 
Na list papirja na klopi narišemo črto za predvideno lego ravnega zrcala. Na črto položimo zrcalo, ki je pravokotno na list papirja. Na zrcalo usmerimo tanek curek svetlobe. Svetlobni curek se od zrcala odbije. Na listu označimo smer vpadnega in odbitega curka. Na mestu, kjer curek svetlobe pade na zrcalo narišemo vpadno pravokotnico. Kotu med vpadnim curkom in pravokotnico rečemo vpadni kot, kotu med curkom po odboju in pravokotnico pa odbojni kot. Ko vpadni kot curka spreminjamo, se spreminja tudi odbojni kot. Primerjamo vpadni kot α in pripadajoči odbojni kot . Kota sta enaka. Vpadni curek in vpadna pravokotnica določata ravnino. Z opazovanjem odboja svetlobe na zrcalu ugotovimo, da tudi odbiti curek leži v isti ravnini.
Opisane lastnosti strnemo v zakon odboja svetlobe:
Pri odboju curka svetlobe je odbojni kot enak vpadnemu, vpadni in odbiti curek ter vpadna pravokotnica ležijo v isti ravnini.
Svetlobni snop, ki ga oddaja točkasto svetilo usmerimo na ravno zrcalo. Svetlobni snop pade na ravno zrcalo in se od njega odbije. 
Ko pogledamo proti smeri odbitega snopa, opazimo za zrcalom še eno svetilo. Zdi se nam, kot da svetloba prihaja od svetila za zrcalom. Rečemo, da opazujemo navidezno sliko točkastega svetila. Legi svetila in njegove slike sta simetrični glede na zrcalo. 
Ko se oseba postavi pred ogledalo, opazuje v njem svojo sliko. 
Vsaka točka osvetljene osebe oddaja del svetlobe proti ogledalu. Od ogledala se svetlobni snopi posameznih točk odbijejo, deli snopov odbite svetlobe padejo v oko osebe pred ogledalom. Množica navideznih slik osvetljenih točk sestavlja navidezno sliko osebe.
<b>Primer:</b> 
Določimo minimalno višino ogledala, da se oseba vsa vidi v njem.
Snop svetlobe v višini oči se od ogledala odbije nazaj v isti višini. Gornji rob ogledala naj bo v višini oči. Snop svetlobe, ki ga oddajajo čevlji, in se odbije v oči pada na zrcalo na polovični višini osebe.
Minimalna višina ogledala je polovična višina osebe, ko je gornji rob ogledala v višini oči.]]>
			</NizjiNivo>
			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[V čem se razlikuje obraz in njegova slika pri ravnem zrcalu]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[v velikosti obraza in njegove slike]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[v pokončnem položaju obraza in njegove slike]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[desno lice obraza je levo lice njegove slike]]>
				</odgovor>
			</kviz>
			<kviz>
				<![CDATA[Tanek curek vpada pod kotom 30° na ravno zrcalo in se od njega odbije. Zrcalo zavrtimo tako, da se vpadni kot poveča za 15°. Za koliko se spremeni smer odbitega curka?]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[za 15°]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[za 30°]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[za 45°]]>
				</odgovor>
			</kviz>
		</tema>

		<tema naslov="Ukrivljena zrcala" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='03_1_2_1.jpg' v_s_name='Vbočeno zrcalo'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_2_1b.jpg' v_s_name='Odboj žarkov vbočnega zrcala'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_2_2.jpg' v_s_name='Skica3'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Vzporedne svetlobne curke vbočeno (konkavno) zrcalo odbije. Vbočeno zrcalo svetlobne curke zbere, zato mu rečemo tudi zbiralno zrcalo. Mesto, kjer se pri odboju zberejo svetlobni curki, imenujemo gorišče zrcala.
Vbočeno zrcalo zamenjamo z izbočenim (konveksnim) zrcalom. Zrcalo svetlobne curke razprši.
Določimo zvezo med goriščno razdaljo krogelnega zrcala f in njegovim krivinskim polmerom r. 
Uporabimo pravokotni trikotnik ΔSFD.
<img src="slike/enacbe/03_1_2.png"><br />  
<img src="slike/enacbe/03_1_2a.png"><br /><br />  
Pri majhnih kotih α (obosni žarki) je cos(α) blizu 1 in goriščna razdalja enaka:
<img src="slike/enacbe/03_1_2b.png"><br /><br />  
<b>Primer:</b>
Pri krogelnem zrcalu s krivinskim polmerom r = 20 cm in premerom d = 14 cm je kot α za obodni žarek enak:
<img src="slike/enacbe/03_1_2c.png"><br /><br />  
α = 20 stopinj
Obodni žarek seka optično os na razdalji 9,3 cm od temena zrcala, obosni žarek pa na razdalji 10 cm.
Pred krogelno zrcalo namestimo zaslonko s premerom 6,0 cm.
Mejni kot α je sedaj le 9 stopinj, preseki žarkov svetlobe skozi zaslonko z optično osjo se razlikujejo le še za 1 mm.&nbsp;]]>
			</NizjiNivo>
			<kviz>
			<![CDATA[V središče S konkavnega zrcala postavimo točkasto svetilo. Odbiti žarki svetila se ...]]>
				<odgovor pravilen="true"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[... zberejo na mestu svetila]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[... zberejo v gorišču zrcala]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[... po odboju so med seboj vzporedni]]>
				</odgovor>
			</kviz>
			<kviz>
			<![CDATA[Krivinski polmer krogelnega zrcala je 20 cm. Kolika je goriščna razdalja zrcala za žarke ob osi.]]>
				<odgovor pravilen="true"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[10 cm]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[15 cm]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[20 cm]]>
				</odgovor>
			</kviz>
		</tema>	
		
		
		
		<tema naslov="Preslikave pri sfernih zrcalih" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3_1.jpg' v_s_name='Skica1'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3_1a.jpg' v_s_name='Skica2'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3_1b.jpg' v_s_name='Skica3'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3_2a.jpg' v_s_name='Skica4'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3_2b.jpg' v_s_name='Skica5'></VideoSlika><!--poimenuje se samo slika ki se nahaja v folderju slike ali video-->
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3a_z_leco.flv' v_s_name='Video1'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3a.flv' v_s_name='Video2'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3b_z_leco.flv' v_s_name='Video3'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3b.flv' v_s_name='Video4'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3c_z_leco.flv' v_s_name='Video5'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='03_1_3c.flv' v_s_name='Video6'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Konkavno zrcalo – realna slika
Z konkavnim krogelnim zrcalom preslikamo plamen sveče na zaslon. Slika plamena sveče je obrnjena in povečana, ko jo primerjamo z velikostjo plamena. Rečemo, da je slika realna.
Določimo zvezo med oddaljenostjo predmeta od zrcala a, oddaljenostjo slike od zrcala b in njegovo goriščno razdaljo f. 
Pri določanju zveze uporabimo paroma podobne trikotnike
<img src="slike/enacbe/03_1_3.png"><br /><br /> 
<img src="slike/enacbe/03_1_3a.png"><br /><br /> 
Izenačimo desni strani enačb
<img src="slike/enacbe/03_1_3b.png"><br /><br />  
Enačbo uredimo:
<img src="slike/enacbe/03_1_3c.png"><br /> 
<img src="slike/enacbe/03_1_3cc.png"><br /> 
Zvezo med a, b in f običajno zapišemo v obliki:
<img src="slike/enacbe/03_1_3d.png"><br /><br />  
<b>Primer:</b> 
Konkavno zrcalo ima krivinski polmer 20 cm. Plamen sveče je oddaljen 12 cm od zrcala. Kolika je oddaljenost zaslona od zrcala s sliko plamena. 
Krivinski polmer zrcala določa goriščno razdaljo, enaka je 10 cm.
<img src="slike/enacbe/03_1_3e.png"><br /> 
<img src="slike/enacbe/03_1_3f.png"><br /> 
<img src="slike/enacbe/03_1_3g.png"><br /><br /> 
<img src="slike/enacbe/03_1_3h.png"><br /><br />  
Oddaljenost zaslona od zrcala je 60 cm.
Določimo še velikost slike plamena, če je velikost plamena 3 cm.
<img src="slike/enacbe/03_1_3i.png"><br /> 
<img src="slike/enacbe/03_1_3j.png"><br /><br />  
Velikost slike plamena je 15 cm.
Konkavno zrcalo, navidezna slika
V konkavnem zrcalu opazimo tudi pokončno, navidezno, toda povečano sliko. Razdalja plamena sveče od temena zrcala je v tem primeru manjša od goriščne razdalje zrcala.
<b>Primer:</b>
Konkavno zrcalo ima krivinski polmer 20 cm. Plamen sveče je oddaljen 6 cm od zrcala. Kolika je velikost slike plamena, če je velikost plamena 3 cm. 
Najprej določimo oddaljenost slike plamena od zrcala
<img src="slike/enacbe/03_1_3k.png"><br /><br />  
Oddaljenost slike plamena od zrcala je - 15 cm. Negativni predznak v računu pomeni, da je slika navidezna.
<img src="slike/enacbe/03_1_3l.png"><br /><br />  
Velikost navidezne slike plamena je 7,5 cm.
Konveksno zrcalo, navidezna slika
Ko konveksno zrcalo približamo plamenu sveče, v zrcalu vedno opazimo pokončno in pomanjšano sliko plamena. Rečemo, da je slika navidezna.
<b>Primer:</b>
Izbočena - konveksna zrcala opazimo ob cestišču na nepreglednih ovinkih. Določimo krivinski polmer zrcala, če naj bo slika avtomobila velika 30 cm, ko je avtomobil oddaljen 10 metrov od ovinka kjer je nameščeno zrcalo. Višina avtomobila je 2 metra.
Najprej uporabimo enačbo
<img src="slike/enacbe/03_1_3m.png"><br /><br /><br /> 
da izračunamo oddaljenost slike avtomobila od zrcala
<img src="slike/enacbe/03_1_3n.png"><br /><br />  
Oddaljenost slike avtomobila od zrcala je 1,5 m.
Nato izračunamo goriščno razdaljo zrcala
<img src="slike/enacbe/03_1_3o.png"><br /><br /> 
<img src="slike/enacbe/03_1_3p.png"><br /><br />  
Ker je slika predmeta navidezna, je vrednost b v enačbi negativna.
<img src="slike/enacbe/03_1_3r.png"><br /><br />  
Goriščna razdalja konveksnega zrcala je (-) 1,75 metra, njegov krivinski polmer je 3,5 metr	a.<br />&nbsp;]]>
			</NizjiNivo>
			<kviz>
			<![CDATA[Slika predmeta pri izbočenem zrcalu je lahko]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[Slika predmeta pri izbočenem zrcalu je lahko]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[navidezna, obrnjena]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[navidezna, pokončna]]>
				</odgovor>
				</kviz>
			<kviz>
			<![CDATA[Plamen sveče, ki je 20 cm oddaljen od krogelnega zrcala se preslika na zaslon, ki je 60 cm oddaljen od plamena. Kolika je goriščna razdalja zrcala?]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[15 cm]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[16 cm]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[20 cm]]>
				</odgovor>
			</kviz>
		</tema>	
</fizika>