Izračunani čas je enak 17 minut. V 18. stoletju (1725) je angleški astronom J. Bradley meril hitrost svetlobe z zvezdno aberacijo. Pojav zvezdne aberacije si lahko predstavimo z menzuro, na dno katere v navpični smeri padajo dežne kapljice. Ko menzuro premikamo v vodoravni smeri, dežne kapljice padajo poševno na steno menzure. Da spet dosežejo dno, jo moramo nagniti v smeri gibanja. Zaradi gibanja Zemlje okoli Sonca se giblje tudi teleskop, s katerim opazujemo zvezde Teleskop se zato mora pri opazovanju zvezde blizu nebesnega pola nagniti v smeri njegovega gibanja, da ujame svetlobo, ki jo zvezda oddaja. Kot odklona teleskopa od prave smeri zvezde je enak razmerju med hitrostjo Zemlje in hitrostjo svetlobe. Dobljena vrednost hitrosti svetlobe je bila enaka 3,1.108 m/s. Primer: Zemlja se giblje okrog Sonca s hitrostjo 30 km/s. Določimo kot pri zvezdni aberaciji.
Kot je enak 1.10-4 radianov, oziroma 20 ločnih sekund. Prvo uspešno merjenje hitrosti svetlobe na način, kot jo je predlagal Galilei, je sredi devetnajstega stoletja (1849) izvedel francoski znanstvenik Fizeau. Naprava za merjenje je bila sestavljena iz svetila, vrtečega se zobatega kolesa in oddaljenega zrcala, od katerega se je svetlobni curek, ki ga je prepustila reža zobatega kolesa, odbil pravokotno nazaj. Ko zobato kolo miruje, se svetlobni curek, ki ga prepusti določena reža, odbije od zrcala skozi isto režo nazaj do očesa opazovalca. Z večanjem frekvence vrtenja zobatega kolesa v določenem trenutku odbiti curek zaustavi zob, ki sledi reži, svetloba ne pride do očesa. Fizeaujeve meritve niso bile zelo natančne. Njegova vrednost hitrosti svetlobe je bila enaka 3,15.108 m/s. Primer: Z zobatim kolesom, ki je imelo 180 zob so merili hitrost svetlobe. Zrcalo je bilo od zobatega kolesa oddaljeno 22,9 km. Določimo frekvenco, s katero se je vrtelo zobato kolo, da je odbiti žarek zadel sosednjo režo.
Frekvenca zobatega kolesa je bila 36 Hz. Fizeaujevo napravo je v naslednjem letu izpopolnil njegov sodobnik Foucault. Zobato kolo je nadomeščeno z prizmo, katere stranske ploskve so zrcala. Svetlobni curek svetila se odbije od prizme do oddaljenega zrcala, v času ko se curek vrne, se prizma zasuče za določen kot in z njo curek za dvojni kot. Z uporabo prizme je razdalja do oddaljenega zrcala bistveno manjša. Foucaultova vrednost hitrosti svetlobe 2,98.108 m/s je bila že zelo blizu pravi vrednosti. Hitrost svetlobe v praznem prostoru danes nič več ne določamo z meritvami. Od leta 1983 ima točno določeno vrednost, ki sloni na definiciji metra kot osnovne enote dolžine. Tako je hitrost svetlobe enaka 299 792 458 m/s. Hitrost svetlobe v zraku in drugih prozornih snoveh pa moramo še vedno meriti.]]>
