Primer: Dolžina dipolne antene l je 90 cm. Določimo frekvenco elektromagnetnega valovanja, ki ga dipolna antena oddaja. Nihanje elektronov v dipolni anteni je analogno stoječemu valovanju zvoka v zaprti piščali. Valovna dolžina elektromagnetnega valovanja je torej enaka dvojni dolžini dipolne antene. Frekvenca EM valovanja je 170 MHz.]]> Primer: Določimo valovno dolžino za največji izsevani toplotni tok iz našega telesa.

Valovna dolžina je enaka 9400 nm, kar je v infrardečem delu spektra. Manjšo valovno dolžino od ultravijolične svetlobe ima rentgensko sevanje in sevanje gama. Elektromagnetna valovanja lahko ločimo med seboj tudi glede njihovih učinkov. Običajno jih delimo v dva dela – ionizirajoča in neionizirajoča. Med ionizirajoča spadajo gama sevanje, rentgensko sevanje in delno ultravijolična svetloba. Energija tega valovanja je tolikšna, da lahko povzroča ionizacijo v snovi.]]> 0C]]> 0C]]> 0C]]> Primer: Sporočila, ki jih pošiljajo TV oddajniki so slike. Ocenimo frekvenčni pas nosilnega vala pri prenosu TV programa. Trije curki elektronov 25 krat v sekundi preletijo 800 krat 600 točk na ekranu, vsaka točka ima lahko 1000 odtenkov. Frekvenca prikaza slik je 210 MHz. Frekvenčni pas signala TV programa bi bil 210 MHz, kar je 10 krat več kot celotno UKV radijsko območje. Za prenos TV programov so nosilni valovi v frekvenčnem območju od 300 MHz do 3 GHz. Dogovorjena frekvenčna širina v tem območju je 8,0 MHz, zato je potrebno pred prenosom slik njihove podatke o z ustreznimi algoritmi stisniti.]]> Odboj mikrovalov Oddajnik mikrovalov usmerimo proti kovinski plošči. S sprejemnikom ugotovimo se mikrovalovi od kovinske plošče odbijejo. Kovinska plošča je za mikrovalove zrcalo. Z merjenjem vpadnega in odbojnega kota ugotovimo, da sta kota enaka, velja odbojni zakon. Lastnost, da se mikrovalovi odbijajo od kovinskih teles, uporabljajo radarji. Za iskanje zelo oddaljenih kovinskih predmetov, kot so letala ali ladje, radar v ravnini vrtenja oddaja pulze mikrovalov. Iz razlike časov oddanega in prejetega pulza in hitrosti mikrovalov se izračuna razdalja do iskanega predmeta. Z radarjem lahko hitrost kovinskega telesa določimo z razliko frekvenc oddanega in po odboju od telesa prejetega valovanja. Delovanje radarja sloni na Dopplerjevem pojavu. Ko se sprejemnik valovanja – kovinsko telo giblje proti radarju s hitrostjo v, katerega oddajna antena niha s frekvenco ν0, telo prejema valovanje s frekvenco ν1. Iz enačbe, ki podaja zvezo med frekvencama


dobimo za razliko frekvenc

Kovinsko telo se ob odboju valovanja giblje, zato je celotna razlika frekvenc med prejetim in oddanim valovanjem radarja enaka

Razlika frekvenc je sorazmerna z vzdolžno komponento hitrosti telesa glede na lego radarja. Primer: Dopplerski merilnik hitrosti oddaja mikrovalove na frekvenci 34 GHz. Merilniku se približuje avto s hitrostjo 120 km/h. Določimo razliko frekvenc oddanih in prejetih mikrovalov.

Razlika frekvenc je 7,5 kHz. Razliko frekvenc dobimo s pomočjo vsote nihanj oddajne in sprejemne dipolne antene. Vsota nihanj predstavlja utripanje, kjer je frekvenca utripanja ravno razlika frekvenc oddanega in prejetega valivanja. Lom mikrovalov Oddajnik mikrovalov usmerimo proti prizmi iz umetne snovi – bakelita. Mikrovalovi pri širjenju skozi prizmo spremenijo smer, se lomijo. Umetna snov je za mikrovalove prozorna. Lom valovanja je posledica različnih hitrosti mikrovalov v zraku in umetni snovi. Izmerjeni kot odklova omogoča določiev hitrosti mikrovalov v umetni snovi. Primer: Ko je pri prizmi z lomečim kotom (γ) 600 vpadni kot na prvi ploskvi 300, je izmerjeni kot odklona na drugi ploskvi pri prehodu mikrovalov enak 700. Ocenimo hitrosti mikrovalov v umetni snovi. Kot odklona smeri mikrovalov ε je 400. Za oceno hitrosti mikrovalov v snovi uporabimo enačbo za optično prizmo:
kjer je c0 hitrost EM valovanja zraku 3.108 m/s in cs iskana hitrost.
Ko vstavimo v enačbo vrednosti za kote (v radianih!), dobimo za razmerje hitrosti vrednost 1,7. Hitrost mikrovalov v snovi je 1,8.108 m/s Stoječe valovanje mikrovalov Oddajnik mikrovalov usmerimo pravokotno na kovinsko ploščo. Plošča valovanje odbije, med ploščo in oddajnikom valovanja nastane stoječe EM valovanje. Z dipolno anteno ugotavljamo, na katerih mestih se nihajoče se električno polje prvotnega in odbitega valovanja ojači – hrbti stoječega valovanja in na katerih mestih oslabi. Razdalja med sosednjima vozloma stoječega valovanja je enaka polovici valovne dolžine. Primer: Razdalja med petimi vozli stoječega valovanja je 6,6 cm. Valovna dolžina mikrovalov je 3,3 cm. Uklon mikrovalov Oddajnik mikrovalov usmerimo proti kovinskima ploščama, med katerima je reža. V prostoru za ploščama s sprejemnikom mikrovalov ugotavljamo navzočnost mikrovalov. Z preučevanjem smeri mikrovalov za ploščama ugotovimo, da je reža oddajnik mikrovalov. Pri prehodu mikrovalov skozi režo v kovinski oviri pride do uklona valovanja. Interferenca mikrovalov Oddajnik mikrovalov usmerimo proti kovinskima ploščama, med katerima sta dve vzporedni reži. V prostoru za ploščama s sprejemnikom mikrovalov ugotavljamo navzočnost mikrovalov. Ugotovimo, da je v določenih smereh od rež kot oddajnika mikrovalov za ploščama sprejemnik prejema valovanje, med njimi pa so smeri kjer valovanja ni. Pri prehodu mikrovalov skozi reži v kovinski oviri pride do interference valovanj. valo Primer: Pri opazovanju interference mikrovalov je razdalja med režama 7,0 cm, kot smeri prve ojačitve je 250. Določimo valovno dolžino in frekvenco mikrovalov.
Valovna dolžina mikrovalov je 3,0 cm, frekvenca pa 10GHz. Polarizacija EM valovanje, ki ga oddaja dipolna antena je polarizirano. Preverimo to lastnost pri mikrovalovih. Med oddajnik in sprejemnik mikrovalov vtaknemo kovinsko rešetko in jo vrtimo. V legi, ko je rešetka pravokotna dipolni anteni oddajnika, rešetka ne moti sprejema mikrovalov. Ko rešetko zavrtimo za četrt obrata, da je rešetka vzporedna z anteno oddajnka, sprejemnik mikrovalov ne registrira več. V tej legi rešetke potujoče električno polje oslabi, ker se v njenih palicah inducira napetost.]]>