1. To je prvo lastno nihanje, t1 je prvi lastni nihajni čas.
Nihanje popišemo z enačbo:
kjer sta s1 in s2 odmika, s0 amplituda in 
2. Poženimo nihali z enakima sunkoma v nasprotnih smereh. Nihali nihata drugo proti drugemu z enako amplitudo a z nasprotno fazo. Dolžina vzmeti se spreminja, zato deluje na nihali dodatna spremenljiva sila ks/2. Nihajni čas t2 je zato krajši. To je drugi lastni nihajni čas, opisano nihanje pa drugo lastno nihanje nihal.
kjer je s2 odmik prvega nihala v odvisnosti od časa, s0 amplituda in
Nihajni čas t02 je odvisen tudi od koeficienta vzmeti k in mase uteži m.
3.Odklonimo prvo nihalo za amplitudo s0, drugo pa zadržimo v ravnovesni legi in obe hkrati spustimo. Amplituda posameznega nihala se s časom spreminja. Največja amplituda prvega nihala sovpada z mirovanjem drugega in obratno. Pojavu rečemo utripanje; energija nihanja se prenaša s prvega nihala na drugega in nazaj.
Odklon prvega nihala je vsota odklonov obeh lastnih nihanj.
Vsoto obeh lastnih nihanj lahko prikažemo grafično.
Času med zaporednima mirovanjema izbranega težnega nihala rečemo čas utripanja tu.Čas utripanja določimo iz gornje enačbe:
Primer: Pri sklopljenem nihanju je izmerjeni prvi lastni nihajni čas enak 1,7s, drugi lastni nihajni čas pa 1,6s. Določimo čas utripanja.
Čas utripanja je enak 7,9s. ]]>
1 je v vodoravni smeri – x, nihanje napetosti drugega električnega nihanja Uy s frekvenco ν2 pa je v navpični smeri – y.
Amplitudi obeh napetosti naj bosta enaki.
Pravokotni nihanji opišimo z enačbama:
Kjer je δ fazna razlika..
Pega curka elektronov na zaslonu osciloskopa pri sestavljanju pravokotnih nihanj spreminja svojo lego v območju kvadrata s stranico velikosti 2U0.
Primera:
Pri sestavljanju pravokotnih nihanj naj bosta poleg enakih amplitud enaki tudi frekvenci posameznih nihanj.
Ko je fazna razlika δ enaka 0 (nihali poženemo sočasno) velja:
,
Odvisnost za sled nihanja y=x predstavlja premica z naklonskim kotom 450.
Ko nihali nihata s fazno razliko π/2 (četrt nihaja) velja:
Odvisnost za sled nihanja 
predstavlja krog s polmerom U0.
Na skici so prikazane sledi nihanj pri nekaterih razmerjih frekvenc sestavljenega pravokotnega nihanja. Amplitudi napetosti posameznih nihanj sta v razmerju 2 : 1. Prvič nihata z fazno razliko enako 0, drugič pa s fazno razliko različno od nič.
Razmerje frekvenc je 2 : 1, fazna razlika π/2.
Razmerje frekvenc 3 : 1, fazna razlika π/2.
Razmerje frekvenc 3 : 2, fazna razlika π/4.
Kadar lahko razmerje frekvenc sestavljenega pravokotnega nihanja izrazimo v obliki ulomka, je sled nihanja vase zaključena krivulja, sestavljeno nihalo jo opisuje vedno znova. Če je razmerje frekvenc iracionalno, se sled nihanja ne zaključi vase, nihalo opisuje vedno nove in nove krivulje.
Pri prikazovanju Lissajoujevih krivulj z osciloskopom zelo težko dosežemo točno racionalno razmerje frekvenc, ampak se mu bolj ali manj približamo. Opazimo, da krivulja počasi spreminja svojo obliko. Pri enakem razmerju frekvenc se krivulja počasi spreminja iz premice preko elipse do kroga, do nasprotno orientirane elipse in premice in tako naprej.]]>