﻿<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<!--ce kaj ni jasno me najdes na 041 905 576 ali skype: eludnasud@gmail.com-->
<fizika>
	<tema naslov="Uvod" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1.flv' v_s_name='Gugalnica'></VideoSlika><!--poimenuje se samo slika ki se nahaja v folderju slike ali video-->
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Zaradi vrtenja Zemlje okrog svoje osi se izmenjujeta dan in noč. Pojav je periodičen. Energija prejete svetlobe Sonca se na posameznem delu zemeljske površine spreminja. Z merjenjem temperature zraka v določenem kraju ugotavljamo, da temperatura tekom posameznega dne narašča, tekom noči pa pada. Temperatura zraka se periodično spreminja. Časovno spreminjanje temperature zraka tabeliramo, ali odvisnost prikažemo grafično. Rečemo, da temperatura niha. V vsakdanjem življenju srečamo mnogo pojavov, pri katerih se količine, s katerimi pojave opišemo, periodično spreminjajo oziroma nihajo. 
Pri mehanskem nihanju obravnavamo pojave, ko se opazovano telo periodično giblje glede na izbrano točko. Primer mehanskega nihanja je guganje otroka na gugalnici. Z mesta, kjer poganjamo gugalnico, lahko opazujemo periodično spreminjanje višine sedeža in periodično spreminjanje njegove hitrosti.]]>
			</NizjiNivo>
		</tema>
		
		
		<tema naslov="Težno nihalo, nihalo na vijačno vzmet"><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1a.png' v_s_name='Nihalo na vrvici'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1a.flv' v_s_name='Nihalo na vrvici [V]'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1f.flv' v_s_name='Nihali na vrvici [V]'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1b.png' v_s_name='Nihalo na vij. vzmeti'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1c.flv' v_s_name='Nihalo na vij. vzmeti[V]'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1d.flv' v_s_name='Dvojna utež na vzmeti[V]'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1e.flv' v_s_name='Obe uteži na vzmeti[V]'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1c.png' v_s_name='Sled nihanja'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1b.flv' v_s_name='Sled nihanja [V]'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_1e.png' v_s_name='Sinusuida'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Na vrvico, pritrjeno na stojalu, obesimo utež. Utež prečno glede na vrvico izmaknemo iz ravnovesne lege in jo spustimo. Opazujemo <a href="asfunction:_root.vOp,01_1_1a.png">nihanje težnega nihala</a>. Ko utež opravi pot iz ene do druge skrajne lege in nazaj, rečemo, da je nihalo opravilo en nihaj. Čas enega nihaja imenujemo nihajni čas, znak t<font face ='GG SUBSCRIPT'>0</font>. Odmik uteži od ravnovesne lege, znak s, se s časom spreminja. Največji odmik ima utež, ko doseže skrajno lego. Največjemu odmiku rečemo amplituda, znak s<font face ='GG SUBSCRIPT'>0</font>.
Z merjenjem nihajnega časa težnega nihala ugotovimo, da se spremeni, ko spremenimo dolžino vrvice. Meritve tudi kažejo, da nihajni čas pri izbrani dolžini vrvice ni odvisen od mase uteži in v okviru natančnosti tudi ne od velikosti amplitude, če je le amplituda majhna glede na dolžino vrvice. Odvisnost odmika težnega nihala od časa predstavimo s sledjo nihanja. Na vrvico obesimo lonček z obarvano tekočino in ga zanihamo. Skozi luknjico v dnu lončka padajo kapljice obarvane tekočine na list papirja, ki ga enakomerno premikamo v prečni smeri glede na ravnino nihanja. Na listu papirja dobimo periodično krivuljo, podobno <a href="asfunction:_root.vOp,01_1_1b.png">sinusoidi</a>.
Iz <a href="asfunction:_root.vOp,01_1_1c.png">sledi nihanja</a> določimo amplitudo in dolžino nihaja. Če poznamo tudi hitrost premikanja papirja, lahko izračunamo nihajni čas. 
Na <a href="asfunction:_root.vOp,01_1_1b.png">vijačni vzmeti</a>, pritrjeni na stojalu visi utež. Utež vzdolžno glede na vzmet izmaknemo iz ravnovesne lege in jo spustimo. Opazujemo nihanje nihala na vijačno vzmet. Njegovo nihanje opišemo z amplitudo nihanja in nihajnim časom. 
Ko na vijačni vzmeti zamenjamo utež z drugo, ki ima drugačno maso, se nihajni čas nihala spremeni. Pri izbrani uteži je nihajni čas nihala na vijačno vzmet odvisen tudi od koeficienta vzmeti. Z merjenjem ugotovimo, da nihajni čas nihala na vijačno vzmet ni odvisen od velikosti amplitude.
Odvisnost odmika težnega nihala od časa predstavimo s sledjo nihanja. Na utež pritrdimo pisalo. Ko utež niha, pisalo riše sled nihanja na list papirja, ki se giblje pravokotno na smer gibanja uteži.
<b>Primer:</b><br />Dolžina nihaja d pri sledi nihanja težnega nihala je na listu papirja 60 cm. Določimo nihajni čas nihala t0, če je bila hitrost lista papirja 15cm/s.
Nihajni čas težnega nihala je 4,0 s.
<img src="slike/enacbe/01_1_1a.png"><br />
<img src="slike/enacbe/01_1_1b.png"><br /><br />&nbsp;]]>
			</NizjiNivo>
			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Kaj poznamo, da iz sledi nihanja lahko določimo nihajni čas nihala?]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[Poznamo hitrost pisala, ki riše sled nihanja.]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[Poznamo amplitudo nihanja, ki jo določa sled.]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[Poznamo hitrost papirja, kjer nastaja sled nihanja.]]>
				</odgovor>
			</kviz>
			<kviz>
				<![CDATA[Od česa ni odvisen nihajni čas nihala na vijačno vzmet ...]]>
				<odgovor pravilen="true"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[... od dolžine vzmeti]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[... od mase uteži]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[... od koeficienta vzmeti]]>
					<![CDATA[... od koeficienta vzmeti]]>
				</odgovor>
			</kviz>	
		</tema>	
		
		
		
		<tema naslov="Sinusno nihanje" ><!--meni na levi strani-->
		<VideoSlika podnaslov='01_1_2a.png' v_s_name='Skica1'></VideoSlika>
		<VideoSlika podnaslov='01_1_2.flv' v_s_name='Nihanje uteži [V]'></VideoSlika>
		<VideoSlika podnaslov='01_1_2b.png' v_s_name='Skica2'></VideoSlika>
		<VideoSlika podnaslov='01_1_2b.flv' v_s_name='Nihanje uteži 2 [V]'></VideoSlika>
		<VideoSlika podnaslov='01_1_2c.png' v_s_name='Skica3'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Na dve enako dolgi vrvici obesimo enaki uteži. Uteži osvetlimo in njeni senci projiciramo na zaslon. Ena utež naj enakomerno kroži, druga pa sočasno niha tako, da se senci prekrivata. Ugotovimo, da senci obeh uteži na zaslonu nihata sočasno. 
<a href="asfunction:_root.vOp,01_1_2a.png">Nihanje uteži</a> opišemo s projekcijo enakomernega kroženja.
Pri enakomernem kroženju je kot zasuka razdalje od središča kroženja do uteži sorazmeren s časom 
<img src="slike/enacbe/01_1_2_1.png"><br />
kjer je, &#969; <a href="asfunction:_root.vOp,01_1_2b.png">kotna hitrost</a>. 
Kotno hitrost izrazimo z obhodnim časom 
<img src="slike/enacbe/01_1_3_b.png"><br /><br />
Odmik nihala, ki je projekcija lege enakomerno krožeče uteži dobimo s pomočjo skice
<img src="slike/enacbe/01_1_2_3.png"><br /><br />
<img src="slike/enacbe/01_1_2_4.png"><br />
Graf odmika nihanja uteži v odvisnosti od časa.
<b>Primer:</b>
Določimo trenutni odmik nihala od ravnovesne lege po 0,3 s, ki niha z amplitudo 20 cm in nihajnim časom 2,0 s.
<img src="slike/enacbe/01_1_2_5.png"><br /><br /><br />
Trenutni odmik nihala je 16 cm.
Pri enakomernem kroženju je velikost hitrost uteži enaka <img src="slike/enacbe/01_1_2_6.png"> <br /><br />
Hitrost nihala, ki je projekcija hitrosti enakomerno krožeče uteži dobimo s pomočjo skice
<img src="slike/enacbe/01_1_2_7.png"><br />
<img src="slike/enacbe/01_1_2_8.png"><br />
<b>Primer:</b>
Določimo velikost hitrost nihala od ravnovesne lege po 0,3 s, ki niha z amplitudo 20 cm in nihajnim časom 2,0 s.
<img src="slike/enacbe/01_1_2_9.png"><br /><br /><br />
Trenutna hitrost nihala je 0,37 m/s.
Pri enakomernem kroženju je velikost radialnega pospeška uteži enaka
<img src="slike/enacbe/01_1_2_10.png"><br />
Pospešek nihala, ki je projekcija radialnega pospeška enakomerno krožeče uteži dobimo s pomočjo skice
<img src="slike/enacbe/01_1_2_11.png"><br />
<img src="slike/enacbe/01_1_2_12.png"><br /><br />
Vektorja hitrosti in vektorja pospeška sta si pri nihanju nasprotna, kar v enačbi za pospešek predstavimo z negativnim predznakom.
<img src="slike/enacbe/01_1_2_13.png"><br />
Po primerjavi enačb za odmik nihala in pospešek nihala ugotovimo, da je pospešek nihala sorazmeren z odmikom.
<img src="slike/enacbe/01_1_2_14.png"><br />
Grafi odmika, hitrosti in pospeška nihanja uteži v odvisnosti od časa.<br />
<b>Primer:</b>
Določimo velikost pospeška nihala od ravnovesne lege po 0,3 s, ki niha z amplitudo 20 cm in nihajnim časom 2,0 s.
<img src="slike/enacbe/01_1_2_15.png"><br /><br />
Velikost pospeška nihala je 1,6 m/s2.]]>
			</NizjiNivo>
			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Težno nihalo ima največji pospešek ...]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[... ko ima največjo hitrost]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[... ko je v skrajni legi]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[... ko je v ravnovesni legi]]>
				</odgovor>
			</kviz>
			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Nihajni čas nitnega nihala je 4,0s, amplituda 20 cm. V kolikem času nihalo doseže odmik 10 cm iz ravnovesne lege?]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[2,0 s]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[0,5 s]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[0,33 s]]>
				</odgovor>
			</kviz>				
		</tema>	
		
		
		
		<tema naslov="Nihajni čas nihal" ><!--meni na levi strani-->
		<VideoSlika podnaslov='01_1_3.png' v_s_name='Nihajni čas nihal'></VideoSlika>
		<VideoSlika podnaslov='01_1_3_2.png' v_s_name='Vzmetno nihalo'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[S poskusi ugotovimo, da ja nihajni čas težnega nihala je odvisen od dolžine vrvice. 
Ena od možnosti, da določimo <a href="asfunction:_root.vOp,01_1_3.png">nihajni čas težnega nihala</a>, je zakon o ohranitvi energije. Kinetična energija nihala, ko se giblje skozi ravnovesno lego, je enaka spremembi njegove potencialne energije pri prehodu iz skrajne v ravnovesno lego.
<img src="slike/enacbe/01_1_3_1.png"><br /><br />
<img src="slike/enacbe/01_1_3_2.png"><br />
Ko je amplituda nihala majhna glede na dolžino vrvice, iz podobnih trikotnikov na skici lahko zapišemo sorazmerje in iz njega izrazimo višino dviga h<font face ='GG SUBSCRIPT'>0</font>:
<img src="slike/enacbe/01_1_3_3.png"><br /><br /><br />
<img src="slike/enacbe/01_1_3_4.png"><br /><br /><br />
Sledi:
<img src="slike/enacbe/01_1_3_5.png"><br /><br />
<img src="slike/enacbe/01_1_3_6.png"><br /><br /><br />
Enačba za nihani čas težnega nihala je:
<img src="slike/enacbe/01_1_3_7.png"><br /><br /><br />
kjer je l je dolžina vrvice in g težni pospešek.
Enačbo za nihajni čas nitnega nihala preuredimo:
<img src="slike/enacbe/01_1_3_8.png"><br /><br /><br />
Kvadrat nihajnega časa in dolžina vrvice sta sorazmerna, v koeficientu sorazmernosti nastopa težni pospešek. Iz strmine premice grafa, ki ponazarja sorazmernost, lahko dokaj natančno določimo težni pospešek.
<b>Primer:</b>
Določimo dolžino vrvice, ko je nihajni čas težnega nihala točno dve sekundi!
<img src="slike/enacbe/01_1_3_9.png"><br /><br /><br />
Dolžina vrvice je 0,99 metra.
S poskusi ugotovimo, da je nihajni čas vzmetnega nihala je odvisen od mase uteži, ki niha na vzmeti in od koeficienta vzmeti. 
Določimo nihajni čas nihala na vijačno vzmet. Na vijačno vzmet, pripeto na stojalu, obesimo utež. V ravnovesni legi je sila vzmeti nasprotno enaka teži uteži.
<img src="slike/enacbe/01_1_3_10.png"><br /><br />
Ko utež izmaknemo iz ravnovesne lege in spustimo, je rezultanta sil, ki deluje na utež enaka:
<img src="slike/enacbe/01_1_3_11.png"><br /><br />
<img src="slike/enacbe/01_1_3_12.png"><br /><br />
Enačba za nihajni čas nihala na vijačno vzmet je:
<img src="slike/enacbe/01_1_3_13.png"><br /><br />kjer je m masa uteži in k koeficient vzmeti.
<b>Primer:</b>
Določimo nihajni čas nihala na vijačno vzmet, če se vzmet podaljša za 10 cm, ko nanjo obesimo utež z maso 1,0 kg.
<img src="slike/enacbe/01_1_3_14.png"><br /><br />
Nihajni čas nihala na vijačno vzmet je 0,63 s.]]>
			</NizjiNivo>
			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Na Luni je težni pospešek približno šestkrat manjši kot na Zemlji. Kolikokrat večji je nihajni čas nihala na vijačno vzmet na Luni glede na Zemljo?]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[šestkrat]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[2,5 krat]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[Nihajni čas je enak.]]>
				</odgovor>
			</kviz>
			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Dolžina vrvice težnega nihala je 25 cm. Kolik je nihajni čas nihala?]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[0,5 s]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[0,7 s]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[1,0 s]]>
				</odgovor>
			</kviz>	
		</tema>	
		
		
		<tema naslov="Dušeno, vsiljeno nihanje" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='01_1_4a.png' v_s_name='Dušeno nihanje'></VideoSlika><!--poimenuje se samo slika ki se nahaja v folderju slike ali video-->
			<VideoSlika podnaslov='01_1_4b.png' v_s_name='Resonančna krivulja'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_4a.flv' v_s_name='Dušeno nihanje [V]'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_4b.flv' v_s_name='Vzbujeno nihanje [V]'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_4c.flv' v_s_name='Vsiljeno nihanje [V]'></VideoSlika>
			<VideoSlika podnaslov='01_1_4d.flv' v_s_name='Video1'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Mehansko nihalo, prepuščeno samemu sebi niha z lastno frekvenco. Govorimo o lastnem nihanju nihala. Amplituda nihala se s časom zmanjšuje, ker se mu zaradi dela trenja ali upora sredstva, ki deluje nanj, zmanjšuje njegova energija. Rečemo, da je nihanje dušeno.
Mehansko nihalo, prepuščeno samemu sebi niha z lastno frekvenco. Govorimo o lastnem nihanju nihala. Amplituda nihala se s časom zmanjšuje, ker se mu zaradi dela trenja ali upora sredstva, ki deluje nanj, zmanjšuje njegova energija. Rečemo, da je nihanje dušeno.
<img src="slike/enacbe/01_1_4_1.png"><br /><br />kjer je β koeficient dušenja.
Če želimo, da nihalu nihanje ne zamre, ga moramo periodično vzbujati z delom dodatne zunanje periodične sile. Izbrani frekvenci zunanje sile rečemo vzbujevalna frekvenca, nihanju pa vsiljeno nihanje. Lastna frekvenca nihala se pri vzbujanju bistveno ne spremeni.
Nihalu periodično dovajamo delo zunanje sile F<font face ='GG SUBSCRIPT'>svzb</font> in spreminjamo vzbujevalno frekvenco. Pri frekvencah, ki so majhne glede na lastno frekvenco, je amplituda nihanja kar enaka vzbujevalni amplitudi. Ko se vzbujevalna frekvenca povečuje, postaja amplituda nihanja vse večja. Amplituda doseže zelo veliko vrednost, ko je vzbujevalna frekvenca enaka lastni. Pojavu rečemo resonanca. Ko vzbujevalno frekvenco povečujemo naprej, se amplituda nihaja zmanjšuje. Pri frekvencah vzbujevalne sile, ki so velike glede na lastno frekvenco, postane amplituda nihala zelo majhna – nihalo vzbujanju ne sledi več.
Grafu odvisnosti amplitude nihala od vzbujevalne frekvence rečemo resonančna krivulja. 
Resonančna krivulja ima vrh pri lastni frekvenci nihala.
Višina vrha resonančne krivulje je odvisna od dušenja. Ko je koeficient dušenja nihala večji, je vrh resonančne krivulje nižji.]]>
			</NizjiNivo>
				<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Katera količina se spreminja pri dušenem nihanju vozička z vijačnima vzmetema]]>
				<odgovor pravilen="true"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[amplituda nihanja]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[nihajni čas vozička]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[sila trenja vozička s podlago]]>
				</odgovor>
			</kviz>
			<kviz><!--prizkus znanja-->
				<!--vprasanje-->
				<![CDATA[Pojav resonance pri vsiljenem nihanju nastopi, ko je ...]]>
				<odgovor pravilen="false"><!--ali je odgovor pravilen povemo v odgovor tagu pod pravilen atributom-->
					<![CDATA[... vzbujevalna sila stalna.]]><!--dodamo mozen odgovor-->
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="true">
					<![CDATA[... frekvenca sile vzbujanja enaka lastni frekvenci nihala.]]>
				</odgovor>
				<odgovor pravilen="false">
					<![CDATA[... večkratnik frekvence sile vzbujanja enaka lastni frekvenci nihala.]]>
				</odgovor>
			</kviz>	
		</tema>	
</fizika>