﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<!--ce kaj ni jasno me najdes na 041 905 576 ali skype: eludnasud@gmail.com-->
<fizika>
		<tema naslov="Ozvezdja" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='06_5_1_1.png' v_s_name='Labod'></VideoSlika><!--poimenuje se samo slika ki se nahaja v folderju slike ali video-->
			<VideoSlika podnaslov='06_5_1_2.png' v_s_name='Kasiopeja'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Za lažjo orientacijo med množico zvezd na nebu so ljudje že v davni preteklosti povezali med seboj skupine svetlih zvezd v neko figuro. V figurah so prepoznavali običajno živali ali so jih poimenovali po svojih junakih. Zvezde, ki pripadajo določenemu ozvezdju, so za nas samo navidezno blizu. V resnici so med seboj lahko zelo oddaljene.
Danes so vse znane zvezde razvrščene med 88 ozvezdji. Meje med ozvezdji so natančno določene in so vrisane v zvezdnih kartah. Z zvezdnimi kartami si pomagamo pri opazovanju nočnega neba, da lahko najdemo iskane objekte in razberemo vse pomembne znamenitosti v posameznem ozvezdju. 
Človek je opazoval zvezde že pred več deset tisoč leti. Zato so nekatera imena za zvezde in ozvezdja že zelo stara. Ozvezdja pišemo v latinskem jeziku, imena zvezd pa izvirajo pogosto iz arabskega jezika. Pri nas najbolj znana ozvezdja so: Veliki medved, Mali medved, Kasiopeja, Labod, Orion, Dvojčka, Tehtnica, itd.]]>
			</NizjiNivo>
		</tema>	
		
		
		<tema naslov="Galaksije in zvezdne kopice" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='06_5_2_1.png' v_s_name='Andromedina galaksija'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Skupino nekaj tisoč zvezd, ki jih med seboj povezuje gravitacijska sila, imenujemo zvezdna kopica. V njej so zvezde, ki so nastale iz oblaka plinov in prahu približno v istem času. S prostim očesom lahko na južni polobli opazujemo nam najbližji zvezdni kopici: Veliki Magelanov oblak in Mali Magelanov oblak.
V razsutih zvezdnih kopicah so mlade, vroče in zato modre zvezde. V njih opazimo pogosto še ostanke zarodnega oblaka. 
Kroglaste kopice imajo obliko krogle. Proti središču so bolj zgoščene. V njih je nekaj sto tisoč zvezd. So predvsem starejše zvezde, bolj hladne in zato rdečkaste barve.
Galaksije so večje od kopic. Obsegajo tudi po nekaj sto milijard zvezd. Naša Galaksija jih ima okoli tristo milijard. Astronomi so ocenili, da je vseh galaksij okoli sto milijard. Galaksije se povezujejo med seboj v jate galaksij, ki lahko obsegajo tudi do tisoč galaksij.]]>
			</NizjiNivo>
		</tema>	
		
		
		<tema naslov="Meglice" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='06_5_3_1.png' v_s_name='Meglica Rakovica'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Meglice so obsežni oblaki plinov in zvezdnega prahu v vesolju, ki imajo premer tudi nekaj svetlobnih let. Nekatere meglice predstavljajo valilnico novih zvezd. Mednje uvrščamo Orionovo meglico, kjer se še vedno rojevajo nove zvezde. Meglico osvetljujejo bližnje, novo nastale zvezde.
Poznamo tudi temne meglice, ki ne prepuščajo svetlobe. Delci prahu, ledenih kristalov in plinov absorbirajo vso svetlobo, zato jo vidimo kot temno liso na nebu. Taka meglica je v ozvezdju Laboda.
Če v vesolju ne bi bilo plinastih in prašnih delcev, na katerih se absorbira svetloba, bi vse zvezde skupaj razsvetljevale ponoči celotno nebo bolj kot ga osvetljuje naše Sonce podnevi.]]>
			</NizjiNivo>
		</tema>	
		
		
		<tema naslov="Kometi" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='06_5_4_1.png' v_s_name='Komet McNaught'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Kometi imajo običajno dolg rep, zato jih imenujejo tudi zvezde repatice. Kadar letijo v bližini Zemlje, njihov rep prekrije celotno nebo. Viden je celo podnevi, kot na primer komet z imenom C/2006 P1 (Mc Naught) leta 2007. En del repa tvorijo plini, drugi del je sestavljen iz prašnih delcev in skalovja, ki so bili ujeti v ledu zmrznjenega plina. Rep nastane v bližini Sonca, nekje v razdalji Marsa ali bližje, ko del plinov v jedru kometa izpari zaradi toplote. Ultravioletni žarki plin ionizirajo, zato sveti modro. Plinski rep je obrnjen stran od Sonca. Prašni delci odbijajo Sončevo svetlobo, zato je drugi del repa rumenobelkast. Prašni delci se razpršijo po kometovem tiru. Kadar Zemlja zaide v ta tir, delci, ki pridejo v atmosfero, zažarijo kot meteorji.
Kometi se gibljejo okoli Sonca po močno sploščenih elipsah, ki običajno niso v ravnini kroženja planetov. Prihajajo z roba Osončja, zato je njihov obhodni čas lahko dolg tudi več kot tisoč zemeljskih let. Najbolj znan je Halleyev komet, ki se vrača približno na vsakih 76 let in nas bo ponovno obiskal leta 2061.
Na nebu so bili lepo vidni kometi: Shoemaker-Levi, Hale-Bopp, C/2006 P1 (Mc Naught) , itd.]]>
			</NizjiNivo>
		</tema>	
		
		
		<tema naslov="Utrinki" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='06_5_5_1.png' v_s_name='še dodati'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Utrinki ali meteorji nastanejo, ko drobni delci iz vesolja priletijo z veliko hitrostjo v Zemljino atmosfero in pred seboj zrak močno stisnejo in segrejejo, da ionizira in začne oddajati močno svetlobo. Običajno so to prašni delci iz kometov ali delci, ki so nastali ob medsebojnem trku asteroidov. Večji kosi na koncu poti eksplodirajo kot bolidi. Na dan pade v Zemljino atmosfero okoli 40.000 ton meteoridov.
Včasih so delci preveliki in zato ne uspejo razpasti v ozračju. 
Na površino padejo kot meteoriti. Leta 1994 smo na Jupitru opazovali spektakularen padec kometa Shoemaker-Levy 9. Pred padcem je razpadel na 30 delov, ker so ga raztrgale močne gravitacijske sile Jupitra. Padec so astronomi opazili kot bliske eksplozij v Jupitrovi atmosferi.
Meteorit, ki je padel na Zemljo pred približno 50.000 leti, je povzročil nastanek kraterja s premerom 1,2 km in 300 metrov globine. Ocenili so, da je bil premer meteorita okoli 40 m, njegova masa pa 300 000 ton. Ostanke kraterja vidimo še danes v Arizonski puščavi v Združenih državah Amerike. 
Veliko meteorskih kraterjev vidimo na Luni in na ostalih trdnih telesih našega Osončja.
]]>
			</NizjiNivo>
		</tema>
		
		
		<tema naslov="Procesi, ki potekajo v zvezdah" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='06_5_6.jpg' v_s_name='Sonce'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[Zvezde pridobivajo svojo energijo za sevanje na podoben način kot naše Sonce. Saj naše Sonce v resnici tudi je zvezda. Od drugih se razlikuje le po tem, da nam je blizu. Sonce je nastalo pred petimi milijardami let z združevanjem velikega oblaka medzvezdne snovi: vodika in prašnih delcev. 
Vodikova jedra se v Sončevi sredici spajajo v helijeva jedra. Za potek te reakcije v sredici mora biti temperatura okoli 15 milijonov stopinj celzija in tlak 2,3 bilijonov pacsalov. Pri spajanju vodikovih jeder se sprosti veliko energije. Sproščena toplota se počasi, okoli milijon let, prevaja proti površini. Na površini se toplota širi naprej s konvekcijo. V Sončevi atmosferi se vroči plini dvigujejo navzgor, hladnejši padajo navzdol. To kroženje plinov na površini Sonca, to je v fotosferi, vidimo kot zrnatost površine, ki se vseskozi spreminja. Temperatura v fotosferi je okoli 5500 <font face='GG Superscript'>O</font>C, zato seva v vesolje vidno svetlobo. Močna magnetna polja lahko navpično kroženje plinov za nekaj dni ustavijo. Plini se v zgornji plasti ohladijo in imajo za okoli 400 <font face='GG Superscript'>O</font>C nižjo temperaturo kot okolica. Ker so hladnejši, manj sevajo, zato te ohladitve vidimo kot temne pege na Sončevi površini. Velikost Sončevih peg je večja od velikosti Zemlje.
Naše Sonce uvrščamo med manjše zvezde. S stabilnim sevanjem energije v okolico zagotavlja življenje na Zemlji. Ko bo porabilo svojo zalogo vodika, se bo napihnilo v rdečo orjakinjo, ki bo velika vse do Marsove orbite. Pogoltnilo bo tudi Zemljo. Nekaj časa bo svetilo, nato bo v eksploziji odvrglo plinasti ovoj in se zaradi ohlajanja skrčilo na velikost Zemlje kot »bela pritlikavka«. Predvidoma naj bi se to zgodilo šele čez pet milijard let. Bela pritlikavka se bo ohlajala nekaj milijard let in končala kot nevidna »črna pritlikavka«. 
]]>
			</NizjiNivo>
		</tema>
		
		
		
		<tema naslov="Življenje zvezd" ><!--meni na levi strani-->
			<VideoSlika podnaslov='06_5_7_1.png' v_s_name='še dodati'></VideoSlika>
			<NizjiNivo><!--spodni text-->
				<![CDATA[PPrve zvezde so se v pojavile, ko je bilo vesolje staro okrog dvesto milijonov let. Nove zvezde nastajajo ves čas, tudi danes. Njihovo porajanje opazujemo v Orionovi meglici, v meglici Trifid in mnogih drugih meglicah. 
Rojstvo zvezde je počasen proces in traja več deset milijonov let. V galaksijah je medzvezdni prostor napolnjen s hladnimi  oblaki plina in prahu. Imenujejo jih molekularni oblaki. Posamezen oblak zavzema  prostor  premera od 30 do 60 svetlobnih let in ima maso, ki je enaka od sto tisoč do milijon mas našega Sonca.
Zgoščevanje oblaka povzroči zunanja sprememba, kot je eksplozija supernove v bližini, trk galaksij, močno sevanje novo nastalih vročih zvezd. Motnja povzroči nastanek lokalnih zgostitev in razredčin.  Zgoščine z gravitacijsko silo privlačijo k sebi več in več snovi in tako postanejo zametki novih zvezd.  Imenujemo jih protozvezde. Velikost tipične protozvezde je enaka velikosti našega Osončja. Njena temperatura je okoli 170 kelvinov, zato seva infrardečo svetlobo.
Protozvezda se zaradi gravitacijske teže krči in se pri tem segreva. Lastna teža povzroča v notranjosti velike tlake. V nekem trenutku, ko so pogoji v sredici ustrezni, se sproži spajanje (fuzija) vodikovih jeder v helijeva. Pri tem se sprosti veliko energije. Zvezda se preneha krčiti, ker se je s temperaturo povečal notranji sevalni tlak. Vroča zvezda začne močno sevati, kar povzroči, da sevanje (zvezdni veter) odpihne meglico okoli zvezde. Zvezda se prikaže iz meglice.  Fuzija poteka v sredici dokler je dovolj zaloge vodikovih jedr.
Zvezde se iz oblaka porajajo vedno v skupinah. Razsuta kopica mladih zvezd, ki so nastale iz istega oblaka, obsega tudi več tisoč zvezd.
Zvezde, katerih masa je manjša od 1,4 kratne mase Sonca (do 11 mas Sonca ob nastanku), počasi trošijo zalogo vodikovih jeder, zato sevajo svetlobo tudi deset milijard let. Ko zaloge zmanjka, se napihne v rdečo orjakinjo. Po eksploziji odvrže plinasti ovoj in preživi še nekaj milijard let kot bela pritlikavka. Na koncu postane nevidna črna pritlikavka. 
Zvezde, katerih masa je od 1,4- do 5-krat večja od mase Sonca (med 11 do 50 mas Sonca ob nastanku), hitreje trošijo vodikova jedra. Ko zmanjka zaloge se zaradi velike mase močno skrči in nato eksplodira kot supernova. Na nebu se pojavi sijoča točka, ki je skoraj tako svetla kot celotna galaksija. Po eksploziji se skrči in konča kot nevtronska zvezda. Leta 1987 smo eksplozijo supernove opazovali v pritlikavi galaksiji Velikem Magellanovem oblaku, to je zelo blizu nas.  
Zvezde, katerih masa je večja od 5 Sončevih mas (nad 50 mas Sonca ob nastanku), »živi« le nekaj deset milijonov let in na koncu eksplodira kot supernova. Po eksploziji se močno skrči in konča običajno kot črna luknja. V črni luknji je gravitacijska sila že tako močna, da iz nje ne more priti niti svetloba.
Samo pri eksploziji supernov je na voljo dovolj energije, da nastajajo tudi težji elementi od železa. Torej je Zemlja v bistvu nastala  z združevanjem »pepela« , ki je nastal pri eksploziji supernov.
]]>
			</NizjiNivo>
		</tema>
			
</fizika>