mlaj,

prvi krajec,

ščip ali polna luna,

zadnji krajec.

Vsaka Lunina mena traja približno teden dni. Natančen čas od ene do druge polne lune je 29,5 dni. Ob mlaju Luna ni vidna, ker z Zemlje gledamo njeno neosvetljeno stran. Luna je za nas na isti strani kot Sonce, navidezno v njegovi bližini, zato vzhaja in zahaja približno s Soncem. Ko je Luna natanko med Soncem in Zemljo, pade Lunina senca na Zemljo. Kraji v Lunini senci imajo sončev mrk. Približno dva dni po mlaju vidimo na nebu ozek pas Lune v obliki črke D. Luna se »debeli« do prvega krajca. Vsak dan se Luna premakne glede na zvezde za okoli 13 stopinj proti zahodu, kar časovno pomeni približno eno uro. Zato prvi krajec vzhaja že 6 ur za Soncem in ga lahko opazujemo približno od poldneva do polnoči. Prvi krajec se teden dni debeli do ščipa ali polne lune, ko je proti Zemlji obrnjena celotna osvetljena površina Lune. Luna je takrat na nasprotni strani Zemlje kot Sonce. Ob sončnem zahodu Luna vzhaja in ob sončnem vzhodu Luna zahaja. Ščip lahko opazujemo celo noč. Če pride Zemlja natanko med Sonce in Luno, Zemljina senca zasenči Luno in nastane Lunin mrk. Po ščipu se za nas osvetljeni del Lune manjša v obliki črke C. Do mlaja »crkava«. Zadnji krajec vzhaja okoli 6 ur pred sončnim vzhodom in ga vidimo približno od polnoči do poldneva. Pri ozkem pasu prvega in zadnjega krajca se sveti v pepelnati svetlobi tudi neosvetljeni del Lune. Temno stran Lune osvetljujejo sončni žarki, ki so se odbili od Zemlje. Iz temne strani Lune bi namreč videli Zemljo skoraj popolnoma osvetljeno.]]> O. Zato vidimo Luno nekaj časa nad ekliptiko, drugič pa pod ekliptiko. To je vzrok, da ne vidimo vsak mesec Luninega in Sončevega mrka. ]]>