Merkur je mogoče videti le v večernem ali jutranjem mraku. Navidezno se od Sonca nikoli ne oddalji za več kot 28 kotnih stopinj, zato ga lahko opazujemo le nizko nad obzorjem. Najprimernejši čas za opazovanje Merkurja pri nas je spomladi zvečer in v jeseni zjutraj. Za dobro opazovanje moramo čas izbrati s pomočjo astronomskega koledarja (efemeride). Merkur lepo vidimo samo nekaj dni. In še takrat je bolje, če si pomagamo z daljnogledom. Med vsemi planeti se na Zemljinem nebu Merkur giblje najhitreje. Merkur je Soncu najbližji planet, zato je zelo vroč. Podnevi temperatura na površini naraste do 430OC, ponoči pa pade na okoli -180OC. Okrog lastne osi se zavrti v 58,6 zemeljskih dneh, okrog Sonca pa potuje le 88 zemeljskih dni. Zaradi počasnega vrtenja okoli lastne osi traja Merkurjev dan kar 176 zemeljskih dni. Vzhod Sonca je na Merkurju posebnost. Po prvem vzhodu Sonce za kratek čas zaide za obzorje in nato ponovno vzide (poišči točnejše podatke). Merkurjeva majhna masa je vzrok, da je tudi njegova privlačnost majhna. Zato je zgubil vso atmosfero. Površina je trdna in polna kraterjev, ki so jih naredili meteoriti. Na njem že tri milijarde let ni več vulkanskega delovanja, kar pomeni, da se je sredica že ohladila. Na Merkurju ni pogojev za življenje, ker ni atmosfere in ne vode.
  • oddaljenost od Sonca: 58.000.000 km
  • sestava: trdna površina
  • masa: 3,3 • 1023 kg
  • premer ekvatorja: 4.880 km
  • temperatura: od 100 K do 700 K
  • čas enega vrtljaja okrog svoje osi: 58 zemeljskih dni
  • trajanje Merkurjevega leta: 88 zemeljskih dni
  • št. lun: nima lun
    • ]]>     OC]]> OC]]> OC]]>     Venero je možno opazovati s prostim očesom, saj je najsvetlejše nebesno telo poleg Sonca in Lune. Na nebu jo zvečer vidimo kot Večernico in zjutraj kot Danico (Jutranjico). Tako kot Merkur je tudi Venera notranji planet, le da kroži bližje Zemlji. Zato se od Sonca navidezno oddalji dvakrat več kot Merkur, skoraj do 50 kotnih stopinj. Skozi daljnogled ali teleskop lahko opazujemo njene mene kot pri Luni. V času največjega odmika od Sonca vidimo Venerine krajce kot prvi krajec pri Danici in kot zadnji krajec pri Večernici. Venerin srp se po zadnjem krajcu tanjša, njegova velikost pa se povečuje, ker se približuje Zemlji. Tako je Venera najbolje vidna zvečer prav pred nastopom Venerinega mlaja ali pa kmalu po mlaju na jutranjem nebu. V čistem ozračju vidimo tanek Venerin srp celo podnevi, še posebej s teleskopom, če poznamo njeno lego na nebu. Venera je le nekoliko manjša od Zemlje. Sonce obkroži v 224 zemeljskih dneh. Okrog lastne osi se zavrti v 243 zemeljskih dneh. Zaradi počasnega vrtenja okoli lastne osi, ki ima povrhu še vrtenje v nasprotno smer kot ostali planeti, traja Venerin dan kar 188 zemeljskih dni. Venero obdaja debela plast oblakov, ki preprečujejo opazovanje površja. Atmosfero sestavlja 96% ogljikovega dioksida in 3% dušika. Visoka koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi povzroča efekt tople grede, zato temperatura ozračja doseže 500 oC, tlak pa je kar 90-krat večji od zemeljskega. Peklenske razmere so bile vzrok, da so sonde, ki so pristale na Veneri, že po nekaj minutah prenehale delovati. Površje Venere smo spoznali šele po zaslugi sonde Magellan, ki je leta 1990 kartirala Venero z radarjem. Na njenem površju je nekaj velikih udarnih kraterjev,tla pa so prekrita z lavo množice vulkanov. Pred manjšimi meteoriti je površje ščitila debela atmosferska plast. Na Veneri ni pogojev za življenje, ker je atmosfera strupena, ni vode in je visok tlak.
  • oddaljenost od Sonca: 108.000.000 km
  • sestava: trdna površina
  • masa: 4,87 • 1024 kg
  • premer ekvatorja: 12.100 km
  • temperatura: 737 K
  • čas enega vrtljaja okrog svoje osi: 243 dni
  • trajanje leta: 225 zemeljskih dni
  • št. lun: nima lun
    • ]]>     Zemlja, naš dom, je trenutno edini nam znani planet na katerem obstaja življenje, življenje, ki je zelo pestro in raznoliko. Vse kar potrebujemo za preživetje, se nahaja pod tanko plastjo atmosfere, ki živa bitja hkrati ščiti pred nevarnim sevanjem in padajočimi delci iz vesolja. Zaradi prekomernih izpustov toplogrednih plinov, grozi Zemlji globalno segrevanje. Spreminjaje podnebja je največja posamična grožnja našemu planetu, saj lahko celo uniči življenje na planetu. Zemlja je skupaj z drugimi planeti našega Osončja nastala iz ostankov medzvezdnega oblaka prahu in plinov pred približno štiri in pol milijardami let. Po velikosti, gostoti in sestavi je podobna Merkurju, Veneri in Marsu. Kroži v ravno pravi oddaljnosti od Sonca, da je na njej voda v tekočem stanju. Če bi bila bližje, bi voda izparela in se izgubila v vesolju, kot pri Veneri, pri nekoliko večji oddaljenosti, pa bi bila voda le v trdi obliki (led), kot na Marsu. Zemlja obkroži Sonce v 365,256 dneh. Zaradi dodatka 0,256 dni imamo vsake štiri leta prestopno leto. Okoli svoje osi se zavrti v 23 urah in 56 minutah. Dodatne štiri minute se sončni dan na Zemlji podaljša zaradi kroženja Zemlje okrog Sonca: toliko časa potrebuje Sonce, da pride ponovno do zenita. Zemlja je neke vrste vrtavka in os vrtenja počasi precesira. Zato os vrtenja ne kaže vedno proti Severnici. Navidezen krog po nebu opravi v 25 800 letih. Os vrtenja je nagnjena glede na ravnino kroženja Zemlje okoli Sonca za 23,45 stopinje. Posledica nagnjenosti osi je menjavanje letnih časov. Severna polobla je močneje in več časa izpostavljena sončnim žarkom junija, južna pa decembra. Pri nas je najdaljši dan in najkrajša noč okoli 22. junija, ko je opoldansko sonce najvišje nad obzorjem. Najkrajši dan in najdaljša noč nastopita okoli 22. decembra, ko je opoldansko sonce najnižje na obzorju. Letni časi niso posledica majhne sploščenosti tira kroženja Zemlje okoli Sonca.
  • oddaljenost od Sonca: 150.000.000 km
  • sestava: trdna površina
  • masa: 6 • 1024 kg
  • premer ekvatorja: 12.800 km
  • temperatura: od 186 K do 331 K
  • Čas enega vrtljaja okrog svoje osi: 1 dan
  • trajanje leta: 365 dni
  • št. lun: ena (Luna)

    • Zemlja ima pogoje za življenje. LUNA
    Okoli Zemlje kroži njen naravni satelit Luna. Luna je drugo najsvetlejše telo na nebu. Vidimo jo, ker jo osvetljuje Sonce. Njena površina je pokrita s kraterji padlih meteoritov. Na njej ni vulkanov, ker se je v notranjosti že ohladila. Zaradi premajhne gravitacijske sile ni mogla obdržati ozračja. Ker ni ozračja, je tam nebo vseskozi črno in zvezde svetijo tudi, ko je na nebu Sonce. Dan na Luni traja 15 zemeljskih dni. Površje se na osončeni strani segreje do 125OC, na neosvetljeni pa pade temperatura do –230OC. Luna je nam najbližje nebesno telo in edino, ki ga je doslej obiskal človek. Leta 1969 sta kot prva človeka stopila na Luno Neil Armstrong in Buzz Aldrin.]]>     oddaljenost od Sonca: 228.000.000 km
  • sestava: trdna površina
  • masa: 6,4 • 1023 kg
  • premer ekvatorja: 6.800 km
  • temperatura: od 133 K do 293 K
  • čas enega vrtljaja okrog svoje osi: 24,7 ur
  • dolžina dneva: 687 zemeljskih dni
  • št. lun: 2 (Fobos, Dajmos)

    • Verjetno ni pogojev za življenje, ker ni površinske vode, atmosferski tlak je nizek, atmosfera je redka, temperature so nizke.]]>
  • sestava: plinast
  • masa: 1,9 • 1027 kg
  • premer ekvatorja: 143.000 km
  • temperatura: 152 K
  • dolžina dneva: 10 ur
  • trajanje leta: 11,8 zemeljskih let
  • št. lun: čez 60

    • Ni pogojev za življenje.]]>     oddaljenost od Sonca: 1.420.000.000 km
  • sestava: plinast
  • masa: 5,7 • 1026 kg
  • premer ekvatorja: 120.500 km
  • temperatura: 93 K
  • dolžina dneva. 10,6 ur
  • trajanje leta: 29,4 zemeljskih let
  • št. lun: okoli 60

    • Ni pogojev za življenje.]]>     oddaljenost od Sonca: 2.850.000.000 km
  • sestava: plinasti planet
  • masa: 8,7 • 1025 kg
  • premer ekvatorja: 51.100 km
  • temperatura: 55 K
  • dolžina dneva. 17 ur
  • trajanje leta: 84 zemeljskih let
  • št. lun: okoli 30

    • Ni pogojev za življenje.]]>     oddaljenost od Sonca: 4.500.000.000 km
  • sestava: plinasti planet
  • masa: 1 • 1026 kg
  • premer ekvatorja: 49.500 km
  • temperatura: 60 K
  • dolžina dneva: 16 ur
  • trajanje leta: 165 zemeljskih let
  • št. lun: 13

    • Ni pogojev za življenje.]]>