Rimska cesta. Na nekaterih mestih je bolj širok, na drugih ožji, nekje spet svetlejši, drugje bolj teman. Že z daljnogledom odkrijemo, da Rimsko cesto sestavlja velika množica šibkih zvezd. Študija porazdelitve zvezd je pokazala, da je središče naše galaksije v ozvezdju Strelca. Vse zvezde, ki jih vidimo na nebu s prostim očesom, so iz naše Galaksije. Razporejene so okoli središča Galaksije v obliki spiralnih vej ali rokavov. Pri pogledu od strani bi ugotovili, da ima obliko diska. Naš sončni sistem je na robu ene spiralnih vej, približno 26 000 svetlobnih let od središča. Premer celotne galaksije je okoli 100 000 svetlobnih let in obsega okoli 300 milijard zvezd. Skupaj z Galaksijo se vrti tudi naše Osončje. En obhod okoli središča Galaksije traja okoli 225 milijonov let.]]> osem planetov: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Njihova kroženja opazimo na nebu kot počasno premikanje svetlih točk med zvezdami. S prostim očesom vidimo le pet planetov: Merkur, Venero, Mars, Jupiter in Saturn. Svetijo kot zelo svetle zvezde. Zaradi oddaljenosti je svetloba Urana in Neptuna že tako šibka, da ju lahko opazujemo le z daljnogledom in teleskopom. Beseda planet je prvotno označevala premikajočo se zvezdo. Planeti nimajo lastnega vira svetlobe tako kot zvezde. Vidimo jih, ker se od njih odbija svetloba, ko jih osvetljuje Sonce. Od pravih zvezd jih ločimo po tem, da ne utripajo. Njihova navidezna velikost je že dovolj velika, da nas pri opazovanju ne moti več gibanje zraka v naši atmosferi. Venera in Merkur sta notranja planeta, zato ju vidimo le zvečer ali zjutraj. Nikoli ju ne vidimo sredi noči. Ostali planeti so zunanji, zato jih lahko opazujemo tudi celo noč. ]]> Johannes Kepler (1571 – 1630). Svoje ugotovitve je strnil v tri Keplerjeve zakone. 1. zakon: Planeti se gibljejo okoli Sonca po elipsi tako, da je Sonce v enem od gorišč elipse. 2. zakon: Zveznica med Soncem in planetom opiše v enakih časih enake ploščine. Planeti v bližini Sonca se gibljejo hitreje kot tisti na večji oddaljenosti. 3. zakon: Razmerje kvadrata obhodnega časa planeta T in kuba dolžine velike polosi njegovega eliptičnega tira a, je pri vseh planetih enako.
Keplerjevi zakoni ne veljajo le za gibanje planetov okoli Sonca, ampak za vsa kroženja lažjega telesa okoli težjega, npr. satelita okoli planeta. Keplerjeve izkustvene zakone se da izpeljati iz Newtonovega splošnega gravitacijskega zakona.]]>