Osemenitev in oploditev zigota (spojek), ki se začne takoj deliti z mitotskimi delitvami. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...

Od več kot 300 milijonov semenčic, ki se izbrizgajo v nožnico, jih le okoli 100 pride do jajčeca.

Ženski obrambni sistem včasih začne tvoriti protitelesa proti semenčicam svojega partnerja. Protitelesa zavirajo gibanje semenčic ali pa jih celo poškodujejo.

O splavu (abortusu) govorimo, kadar pride do zavrnitve oziroma odprave plodu pred četrtim mesecem njegove starosti. Kasneje govorimo o mrtvorojenosti.

]]> Razvoj od spojka do novorojenčka Embrionalni razvoj (razvoj zarodka) se začne s prvo mitotsko delitvijo zigote. Zigota se tako najprej razdeli v dvocelično tvorbo, iz nje nastane štiricelična, nato osemcelična itd. Približno četrti dan po oploditvi se razvije kroglasta tvorba iz številnih celic, ki se imenuje morula. Morula je najprej v jajcevodu, šele nato vstopi v maternico. Celice morule se delijo še naprej. Celice se začnejo tudi prerazporejati,in nastane . Blastocista je votla tvorba. Zunanjo plast celic blastociste imenujemo trofoblast, v njeni notranjosti pa je skupina celic. Blastocista se ugnezdi v steno maternice približno sedmi dan po oploditvi. Iz zunanje plasti blastociste (trofoblasta) se razvije zunanja zarodkova ovojnica (resasta mrena, horion). Celice horiona začnejo izločati hormon horigonadotropin, ki preprečuje propad rumenega telesca v jajčnikih in zavre menstrualni cikel. Če se omenjeni hormon pojavi v urinu, je to znamenje, da je ženska zanosila. Kasneje horion sodeluje pri nastanku posteljice, ki se dokončno razvije v dvanajstem tednu nosečnosti. Posteljica je sestavljena tako iz materinega kot iz zarodkovega tkiva. Preko posteljice se plod oskrbuje s hrano in kisikom. Celice v notranjosti blastociste se delijo tako, da v blastocisti nastaneta dve votlini. Ena je rumenjakova vrečka, druga pa plodnikova vrečka (plodnikova votlina). Eno vrečko od druge ločuje mrena iz dveh plasti. Ta dvojna mrena se imenuje klična plošča. Iz celic klične plošče se razvijejo tri plasti: ektoderm, mezoderm in endoderm. Embrionalno obdobje traja dva meseca (devet tednov). V tem času se začnejo oblikovati organski sistemi. Iz ektoderma nastajajo koža, nevralna cev (kasneje iz nje nastane centralni živčni sistem) in čutila. Iz mezoderma nastanejo kosti, mišice, krvožilje, izločala in spolovila. Iz endoderma pa prebavila in dihala. Ob koncu drugega meseca zarodek (embrio) preide v plod (fetus). Obdobje od desetega tedna do poroda je fetalno obdobje. Plod (fetus) raste, organi se razvijajo naprej in po šestih mesecih je plod že sposoben živeti zunaj materinega telesa. Normalno nosečnost traja devet mesecev. Proti koncu nosečnosti se izločanje hormona progesterona iz posteljice zmanjšuje, količina hormona estrogena pa ostane visoka. Zato se začnejo krčiti gladke mišice v steni maternice. Pravilna lega ploda v tem času je z glavo navzdol . Krčenje mišic maternice se ponavlja v rednih presledkih. To so porodni popadki. Krčenje maternice potisne plodnikovo vrečko v maternični vrat, zato se ta še bolj razširi. Plodnikova vrečka se razpoči in skozi nožnico izteče porodna voda (tekočina, ki je bila v plodnikovi vrečki). Nožnica v tej fazi poroda postane porodni kanal. Do samega poroda je lahko še nekaj ur (okoli 8 do 12 ur). Pri porodu se iz hipofize močneje izloča hormon oksitocin, ki pospeši porodne krče in ojača krčenje mišic maternice. Ti krči potiskajo otroka iz maternice skozi porodni kanal in nazadnje dokončno iz materinega telesa. Porodničarji prerežejo popkovnico, s katero je bil plod povezan s posteljico. Tretja faza poroda nastopi, ko se odlušči posteljica. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE...

Otroci kadilk, alkoholičark in narkomank imajo običajno manjšo porodno težo, lahko pa tudi različne okvare.

Spol otroka določi semenčica. Jajčeca vedno vsebujejo spolni kromosom X, semenčice pa X ali Y. Če semenčica vsebuje kromosom y, dobimo ob oploditvi kombinacijo XY, ki je značilna za moške. Če pa semenčica vsebuje kromosom X ob oploditvi, dobimo kombinacijo XX, ki je značilna za ženske.

Testi za ugotavljanje nosečnosti se brez recepta dobijo v lekarnah in nekaterih drugih prodajalnah. Z njimi ugotavljamo prisotnost gonadotropnega hormona v urinu, kar kaže na nosečnost.

]]> Načrtovanje družine kondom, ki spada med mehanična kontracepcijska sredstva. Odločitev za kondom je priporočljiva tudi zato, ker nima stranskih učinkov. Med mehanska sredstva sodijo še različne pregrade, ki si jih ženske začasno same namestijo v nožnico (diafragma). Pregrade za daljše obdobje vstavi ginekolog (maternični vložki ali spirale). Kemična kontracepcijska sredstva so različni spermicidi in hormonske tablete. Spermicidi so snovi, ki naredijo semenčice neplodne. Običajno so v obliki svečk ali past, ki si jih ženska pred spolnim odnosom vloži v nožnico. Poleg omenjenih zaščit obstajajo tudi naravne metode preprečevanja nosečnosti, ki pa žal niso zanesljive. Ena od najstarejših metod je umik spolnega uda pred izbrizganjem semena. Tak način preprečevanja oploditve ni zanesljiv, ker pride do delnega izliva semenske tekočine že pred izbrizganjem semena (orgazmom). Vse druge naravne metode pa temeljijo na oceni ženske, kdaj se sprosti zrelo jajčece iz jajčnika (ovulacija), ker ti dnevi predstavljajo plodno obdobje. Obdobje ovulacije se ugotavlja tudi z jutranjim merjenjem bazalne telesne temperature v nožnici, z opazovanjem sluzi iz materničnega vratu, uporaba ovulacijskih testov in drugimi metodami.]]>