Primarni in sekundarni spolni znaki primarnih in sekundarnih spolnih znakih. Med primarne spolne znake sodijo razlike v zgradbi spolnih organov in razlike v spolnih kromosomih. Ženska ima v svojih celicah dva spolna kromosoma X (torej XX), moški pa spolni kromosom X in spolni kromosom Y (torej XY). Primarni spolni znaki so prisotni že ob rojstvu. Sekundarni spolni znaki pa se razvijejo v puberteti pod vplivom spolnih hormonov, ki jih izločajo spolne žleze. Med sekundarne spolne znake sodijo razlike med spoloma v postavi, razporeditvi maščobnega tkiva, poraščenosti telesa, barvi glasu. Poleg tega se dekletom razvijejo dojke, pojavi se tudi menstrualni cikel, pri fantih pa pride do izliva semenske tekočine. Sekundarni spolni znaki se začnejo pojavljati okoli desetega leta starosti.]]> Zgradba moških spolnih organov mod, sistema cevk in različnih žlez. Modo (testis) je moška spolna žleza, ki leži zunaj telesne votline v kožni vrečki, imenovani modnik (skrotum /mošnja). V notranjsoti moda so številne zavite semenjske cevke, v katerih nastajajo semenčice (spermatogeneza). Med semenskimi cevkami v modih so tudi celice, ki izločajo spolne hormone. Modo je hkrati žleza z zunanjim in notranjim izločanjem. Semenske cevke , kjer nastajajo semenčice, so žleze z zunanjim izločanjem(ker se semenčice izločijo iz telesa). Celice, ki ležijo med semenskimi cevkami in izločajo spolne hormone, so žleze z notranjim izločanjem ( hormon izločajo v kri in ostaja v telesu). Semenske cevke se na eni strani moda združujejo v dolgo in močno zavito cevko, ki tvori nad modom obmodek. Obmodek leži nad modom. Iz obeh obmodkov vodita semenovoda v trebušno votlino. Tečeta ob straneh sečnega mehurja in se nato ob njegovi zadnji steni spustita navzdol. Oba semenovoda se združita s sečnico. Na mestu, kjer se semenovoda združita, leži obsečnica. Obsečnica obdaja zadnja dela obeh semenovodov in začetek sečnice. Za sečnim mehurjem ležita še parni žlezi semenjaka. Njuni izvodili se priključita obema semenovodoma tik preden semenovoda vstopita v obsečnico. Moška sečnica, ki vodi iz sečnega mehurja, se v predelu obsečnice združi s semenovodoma, zato je sečnica hkrati izvodilo za seč (urin) in semensko tekočino. DOPOLNI SVOJE ZNANJE...

Pri moškem plodu se moda razvijejo v bližini ledvic. Tik pred rojstvom se spustijo v modnik. Če se spuščanje mod ne zgodi po naravni poti, jih je potrebno spustiti s kirurškim posegom čimprej v otroštvu.

]]> Zgradba ženskih spolnih organov jajčnik (ovarij), jajcevod, maternica (uterus) in nožnica (vagina). Jajčnika in jajcevoda sta v paru. Poleg teh so pri ženski še zunanji deli spolovil in sicer velike in male sramne ustnice, ščegetavček (klitoris), nožni vhod (vhod v nožnico), nadsramne (z dlakami poraščena izboklina nad sramnimi ustnicami) in presredek (predel med splovilom in zadnjično odprtino - anusom). Ščegetavček se razvije iz enakih zasnov kot pri moškemu penis . Tudi v ščegetavčku je tkivo, ki ob vzburjenju nabrekne. Jajčnika sta parni spolni žlezi velika približno 4 cm. Ležita v spodnjem delu trebušne votline na obeh straneh maternice. Po funkciji jajčniki ustrezajo modom pri moških. Jajčnik je sestavljen iz skorje in sredice. V jajčnikih nastajajo ženske spolne celice (jajčeca) in ženski spolni hormoni. Oboje nastaja v skorji jajčnika, serdica pa je iz vezivnega tkiva, v katerem so številne žile in živci. Jajcevoda sta tanki, do 15 cm dolgi cevi, ki se v spodnjem delu odpirata v maternico. V zgornjem delu sta lijakaste oblike s prstom podobnimi izrastki. Ti izrastki delno ovijajo jajčnik in lijakasti del tako prestreže jajčeca, ki se sprostijo iz jajčnika. Jajčece nato po jajcevodu potuje do maternice. Potovanje mu omogočajo migetalke in ritmično krčenje mišic v steni jejcevoda (peristaltika). V jajcevodu pride do oploditve jajčeca, če pa jajčece ni oplojeno, kmalu propade. Maternica je organ hruškaste oblike. Dolga je 7 do 9 cm in leži med danko in sečnim mehurjem. Steno maternice sestavljajo tri plasti. Notranja plast je sluznica maternice (endometrij). Oplojeno jajčece se ugnezdi v sluznico, če pa jajčece ni oplojeno, se maternična sluznica odlušči in pojavi se menstruacija. Srednja plast je mišična plast. Mišice pri porodu potiskajo plod navzdol. Zunanja plast je trebušna mrena, ki ovija maternico. Zgornji, široki del maternice je telo maternice, ki ima v sredini votlino. Nižje od telesa maternice je zoženi del, ki se imenuje vrat maternice. Med vratom in telesom maternice je notranje ustje maternice, med vratom maternice in nožnico pa zunanje ustje maternice. Nožnica je 8 do 10 cm dolga cev in poteka od materničnega vratu do zunanjega spolovila. Stena nožnice je iz treh plasti. Notranja plast je sluznica, pod njo je mišična plast, zunanja plast je iz vezivnega tkiva. Sluznica nima žlez. Sluz, ki vlaži nožnico, prihaja iz maternice. Spodnji del nožnice je delno zaprt s tanko gubo sluznice, ki ji pravimo deviška kožica. DOPOLNI SVOJE ZNANJE...

Včasih, sicer zelo redko, deviška kožica popolnoma prekriva vhod v nožnico. V takem primeru jo je treba operativno prerezati pred prvo menstruacijo.

V spodnjem delu nožnice se vanjo izlivajo preddvorne žleze (Bartholinijeve žleze), ki vlažijo in mažejo nožnico med spolnim občevanjem.

]]> Semenčice od nastanka do izliva spermatogenza in se odvija v stenah semenskih cevk. Že pred puberteto z mitotskimi delitvami tu nastane ogromno praspolnih celic, prasemenčic (sprermatogonijev), ki so diploidne. V puberteti se prasemenčice delijo naprej. Nekatere od celic, ki nastanejo z mitotskimi delitvami med puberteto, preidejo v fazo rasti, kar pomeni, da se povečajo in pretvorijo v spermatocite. Tudi spermatocite so diploidne. V zadnji fazi, ki jo imenujemo faza zoritve, se vsaka spermatocita mejotsko deli. Mejoza je dvojna delitev. Pri prvi mejotski delitvi se število kromosomov prepolovi in nastaneta dve haploidni (n) celici. Druga mejotska delitev je podobna mitozi, iz vsake (n) celice nastaneta dve (n) celici. Tako iz ene spermatocite dobimo štiri (n) celice, ki se razvijejo v štiri semenčice. Semenčice se sprostijo v notranjost semenske cevke . Semenčice imajo 23 kromosomov, torej so haploidne (n). Med kromosomi je tudi spolni kromosom, ki je lahko X ali Y. Po semenskih cevkah semenčice potujejo proti obmodku, kjer se njihovo zorenje konča. Na zorenje vpliva hormon TESTOSTERON, ki ga izločajo celice v modih med semenskimi cevkami . Testosteron vpliva tudi na pojav sekundarnih spolnih znakov. Iz obmodka gredo semenčice v semenovod. Potovanje po semenovodu jim olajšajo gladke mišice, ki obdajajo semenovode. V predelu prostate se semenčicam pridružita alkalna izločka semenskih vrečk in prostate, ki pospešujeta gibanje bičkov. Pod prostato se v sečnico izlije še alkalna tekočina iz Cowperjeve žleze. Zadnji del poti po kateri gre seme, je sečnica, ki teče skozi moški spolni ud (penis, tudi falus). Spolni ud je zunanji moški spolni organ. Spolni ud je iz gobastega tkiva (brecila), ki ob napolnitvi s krvjo nabrekne in otrdi. Temu pravimo erekcija. Glavico uda prekriva kožna guba (prepucij), ki se ob erekciji potegne nazaj.]]> Nastanek jajčec in menstrualni cikel oogeneza. Že v embrionalnem razvoju v jajčnikih s številnimi mitotskimi delitvami nastane ogromno prajajčec, ki pa nastajajo samo do rojstva. V puberteti začnejo prajajčeca z mejozo dozorevati v jajčeca. Jajčeca so shranjena v jajčnem mešičku (foliklu). Folikel ima ovojnico, v notranjosti pa sta tekočina in jajčna celica (jajčece). Razvoj jajčnega mešička v katerem zori jajčece. Na začetku pubertete začne hipotalamus spodbujati hipofizo in ta začne izločati gonadotropne hormone. Hormon hipofize folitropin ali folikle spodbujajoči hormon (FSH) povzroči razvoj jajčnega mešička. V tem mešičku zori jajčece. Med zorenjem jajčeca se folikel povečuje in pomika proti površini jajčeca. V tem času celice mešička začnejo izločati hormon estrogen, ki spodbuja debelitev maternične sluznice. Maternica postaja debelejša in dobro prekrvavljena, pripravaljena na ugnezditev zarodka. Zrel jajčni mešiček, Graafov folikel, je na površini jajčnika. Zaradi pritiska tekočine v foliklu, folikel poči in tekočina odplavi jajčece iz jajčnika. Sprostitev jajčeca iz jajčnega mešička se imenuje ovulacija. Jajčece ujame jajcevod po katerem začne potovati proti maternici. Počen jajčni mešiček se pod vplivom hormona hipofize lutropina (LH) spremeni v rumeno telesce. Rumeno telesce začne izločati hormon progesteron, ki maternično sluznico še bolj odebeli in omehča. (Debelitev je pred tem spodbujal že estrogen.) Če se jajčece na poti proti maternici oplodi, se začne deliti, Nastali zarodek, se ugnezdi v mehko in debelo sluznico maternice. Če se jajčece ne oplodi, rumeno telesce propade. S tem se zmanjša količina progesterona in žilice v sluznici maternice se stisnejo.Vrhnja plast sluznice odmre in se začne luščiti. To povzroči krvavitev, menstruacijo.Po menstruaciji začne hipofiza spet intenzivno izločati folitropin in cikel se ponovi. Celoten menstrualni cikel od razvoja jajčnega mešička do menstruacije traja približno 28 dni (lahko tudi manj ali več).]]>