Lega in vloga endokrinih žlez češarika (epifiza) in možganski podvsek (hipofiza). V vratu so ob grlu ščitnica in žleze obščitnice. V predelu kosti prsnice je priželjc. V trebušni votlini je TREBUŠNA SLINAVKA, ki je hkrati endokrina in prebavna žleza (omenjena je v poglavju o prebavilih). V spodnje delu trebušne votline pa so spolne žleze: jajčniki (ovariji) pri ženskah in moda (testisi) pri moških. Poleg endokrinih žlez poznamo tudi eksokrine žleze. To so žleze z zunanjim izločanjem, ki imajo posebna izvodila, po katerih izločajo svoje izločke, ki pa niso hormoni. Take so žleze znojnice, lojnice, prebavne žleze itd.]]> Hipofiza ali možganski podvesek hipotalamusom, pomembnim središčem avtonomnega živčevja. Hipofiza je sestavljena iz srednjega in zadnjega režnja. Sprednji reženj se imenuje adenohipofiza, zadnji pa nevrohipofiza. Adenohipofiza izloča veliko različnih hormonov. vpliva na nastajanje mleka v mlečnih žlezah. Lutropin (luteinizirajoči hormon, lh) počen jajčni mešiček spremeni v rumeno telesce, ta pa izloča hormon progesteron. Gonadotropni hormoni (FSH) nadzirajo razvoj in delovanje spolnih žlez. Tierotropni hormon (TSH) vpliva na delovanje ščitnice. Adenokortikotropni hormon (ACTH) vpliva na nadledvične žleze. Somatotropin vpliva na rast in razvoj osebka. Nevrohipofiza ne tvori svojih hormonov. Vanjo pridejo hormoni iz hipotalamusa, s katerim je povezana. Celice hipotalamusa izločajo tudi nevrohormone, ki pridejo v nevrohipofizo. Tu se kopičijo in po potrebi vstopijo v kri, ki jih odnese na mesto delovanja. Hormona hipotalamusa, ki se skladiščita v nevrohipofizi, sta oksitocin, ki vpliva na krčenje gladkih mišic maternice pri porodu in tudi na izločanje mleka iz mlečnih žlez in adiuretin, ki ureja prek ledvic količino vode, ki se izloči z urinom iz telesa in s tem tudi krvni tlak. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE

Na celice v hipotalamusu, ki izločajo hormone, vplivajo tudi celice iz višjih možganskih središč, zlasti tistih, ki so povezana s čustvi in motivacijo.

]]> Ščitnica režnjev, ki sta povezana z mostičkom. V obeh režnjih je ogomno mešičkov (foliklov). Celice v steni teh mešičkov tvorijo dva hormona. Prvi hormon je TIROKSIN, ki je bogat z jodom. Uravnava presnovo v celicah tako, da pospešuje celično dihanje. Pri celičnem dihanju se razgradijo organske snovi, sproščeno energijo pa porabijo celice. Tiroksin pospešuje tudi proces nastajanja (sinteze) beljakovin v celicah (beljakovine so pomembne za rast telesa, predvsem za razvoj živčevja). Pomemben je tudi pri uravnavanju telesne temperature. Drugi hormon je kalcitonin, ki zmanjšuje koncentracijo kalcijevih ionov v telesnih tekočinah. Hormoni ščitnice nastanejo v celicah stene mešičkov, sprostijo se v notranjost mešičkov, od tod pa preidejo v kri. Sproščanje ščitničnih hormonov izzove tireotropni hormon(TSH), ki pride po krvi iz hipofize. Sestavni del hormonov ščitnice je jod. Zato je pomembno, da ga je v naši prehrani dovolj, sicer hormoni ne morejo nastajati.]]> Obščitnice parathormon (PTH), ki povzroča prenašanje kalcija iz kosti v kri. PTH deluje antagonistično (nasprotno) hormonu ščitnice kalcitoninu, ki zmanjšuje količino kalcija v krvi]]> Trebušna slinavka (pankreas) (endokrina žleza) in žleza z zunanjim izločanjem (eksokrina žleza). V trebušni slinavki so skupine celic razporejene v otočkih (Langerhansovi otočki). Celice v otočkih predstavljajo endokrino žlezo, ki izloča hormona inzulin in glukagon naravnost v kri. Med otočki so celice, ki predstavljajo eksokrino žlezo (prebavno žlezo) in izločajo prebavni sok trebušne slinavke, ki se po posebnih izvodilih izloča v dvanajstnik (več o tem si lahko preberete v poglavju o prebavilih). Hormona inzulin in glukagon uravnavata količino glukoze v krvi. Naše telo skoraj pri vsakem obroku prejme tudi ogljikove hidrate, ki se v prebavilih razgradijo do preprostih sladkorjev, ki nato vstopijo v kri. Zato se količina glukoze v krvi po obroku dvigne. Ker celice glukozo ves čas potrebujejo, se glukoza iz krvi tudi porablja. Včasih se poraba poveča (pri telesnem naporu). Takrat količina sladkorja v krvi hitro pade. Majhna nihanja količine sladkorja v krvi so normalna in za telo neškodljiva. Kljub temu pa nihanja ne smejo biti prevelika, saj mora organizem v svoji notranjosti ohranjati relativno stabilne razmere (homeostazo). Hormona inzulin in glukagon poskrbita za to, da količina glukoze v krvi ne niha preveč.. Inzulin znižuje količino glukoze v krvi s spodbujanjem prehajanja glukoze iz krvi v celice in pretvorbo v glikogen (v jetrih in mišicah). Glukoza se ne razgrajuje v glikogen ampak glikogen v glukozo. Glukagon deluje obratno kot inzulin. Koncentracijo glukoze v krvi povišuje tako, da pospešuje razgradnjo glikogena v jetrih do glukoze. Ta glukoza pa nato iz jeter vstopi v kri. Poleg tega glikogen sproža tudi pretvorbo maščob in presežnih beljakovin v preproste sladkorje. Ko je količina glukoze v krvi nizka, začne trebušna slinavka izločati glukagon, ki količino glukoze dvigne. In obratno, ko je količina glukoze v krvi visoka, trebušna slinavka izloča hormon inzulin, ki količino zmanjša. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE

Povišano količino glukoze v krvi imenujemo Hiperglikemija, znižano pa hipoglikemija.]]> Nadlevični žlezi skorja in sredica. Skorja nadledvične žleze proizvaja tri vrste hormonov, ki jih s skupno imenujemo kortikosteroidi (kortikoidi). Nastajanje hormonov v skorji nadledvične žleze nadzira adenokortikotropni hormon (ACTH), ki ga izloča hipofiza. Hormoni, ki nastajajo v skorji nadledvične žleze so glukokrtikoidi, ki uravnavajo presnovo sladkorjev, maščob in beljakovin, mineralokortikoidi, ki uravnavajo količino mineralnih snovi (natrija, klora, kalcija) in vode v telesu in krepijo obrambno sposobnost organizma, androgeni, ki so spolni hormoni in vplivajo na razvoj sekundarnih spolnih znakov. Žlezne celice sredice nadledvične žleze spodbuja k izločanju hormonov avtonomni živčni sistem. Sredica je torej neposredno pod nadzorom živčevja (podobno kot hipofiza). Celice sredice izločajo dva hormona, adrenalin in noradrenalin. Oba hormona telo zelo hitro pripravita na premagovanje naporov. Ob nevarnostih (ko se ustrašimo, bojimo...) začne avtonomno živčevje spodbujati sredico nadledvičnih žlez k izločanju obeh hormonov.. Tarčnih tkiv na katere delujeta hormona, je veliko. Srce začne utripati hitreje, žile v koži se skrčijo, v mišicah in možganih pa se razširijo (mišice in možgani so tako bolje pripravljeni na odziv ). Dihanje je globje in hitrejše (telo dobi več kisika). Take razmere v telesu imenujemo STRES. Stresni odgovor telesa lahko povzroči tako duševni kot tudi fizični pritisk na telo. DOPOLNITE SVOJE ZNANJE

Če se stresi nenehno ponavljajo, se pojavi pretirana preobremenjenost nekaterih organov. Posledice so različne (težave s spanjem, utrujenost, pretirano potenje, oslabelost telesa...).

]]> Priželjc timozin pospešuje rast, kopičenje kalcija v kosteh, zadržuje spolni razvoj ter pospešuje zorenje obrambnih celic imunskega sistema.]]> Češarika melatonin, ki vpliva na biološki ritem (usklajevanje dnevno/nočnih ritmov) in spolno vedenje.]]> Spolne žleze moda, pri ženskah jajčniki. Spolne žleze tvorijo tako spolne hormone kot spolne celice. (Vse o spolnih hormonih in njihovem delovanju je opisano v poglavju o spolovilih in razmnoževanju človeka.)]]>