Bezgavke, vranica in priželjc bezgavkah zorijo tisti levkociti (monociti in limfociti – glejte poglavje o krvožilju), ki so glavni borci proti okužbam. Bezgavke so gmote limfnega tkiva. Veliko jih je pod pazduhama, v dimljah, na vratu, v trebuhu in v prsnem košu. V vsako bezgavko vstopa več limfnih žil. Delujejo kot cedilca, saj lovijo različne tujke, ki pridejo z limfo. V skorji bezgavk so območja, kjer se množijo limfociti, ki onesposabljajo in napadajo tujke. Ob vnetjih zaradi intenzivnega dela otečejo najbližje bezgavke. (Če imamo vneto grlo, otečejo bezgavke v predelu vratu.) Včasih se v bezgavkah naselijo tudi rakaste celice in se tam množijo (npr.: rakaste celice tumorja v dojki). Zato pogosto hkrati s tumorjem odstranijo tudi najbližje bezgavke. Sestavni del obrambnega sistema organizma je tudi vranica. Vranica leži za spodnjimi rebri v levem zgornjem delu trebušne votline. V vranici nastajajo limfociti, deluje pa podobno kot bezgavke, in sicer prestreza tujke iz krvi in jih uničuje. Razlika je v tem, da bezgavke precejajo limfo, vranica pa preceja kri. Skozi vranico prehaja mnogo krvi. Del krvi ostaja v vranici kot rezerva, ki se uporabi, kadar telo izgubi večjo količino krvi. Pri naporih vranica iztisne nakopičeno kri. Tako je na razpolago več eritrocitov, ki nosijo kisik do celic. Stisk vranice zaznamo kot zbadanje pod rebri na levi strani. Priželjc leži za prsnico (glejte poglavje o okostju). Vsebuje veliko levkocitov (limfocitov) in maščobe. V obrambnem odzivu telesa sodeluje zlasti v otroštvu do pubertete, nato začne zakrnevati.]]>